Natisni stran
Pomanjšaj Povečaj

Kako je v Sloveniji razširjen kačji pastir koščični škratec

Slovenija je na podlagi Direktive o habitatih določila omrežje Natura 2000. Ustreznost določenega omrežja sta Evropska komisija in Slovenija usklajevali že večkrat, nazadnje na biogeografskem seminarju junija 2014. Takrat je bil za kačjega pastirja koščičnega škratca  sprejet znanstveni pridržek – SciRes. To pomeni, da je treba dodatno preučiti stanje te vrste v severovzhodni Sloveniji in na podlagi novih raziskav ugotoviti, ali so ta območja primerna in zadostna za vključitev v omrežje Natura 2000 tudi za varstvo koščičnega škratca.

Center za kartografijo favne in flore je julija 2016 zaključil poročilo Raziskava razširjenosti koščičnega škratca (Coenagrion ornatum) v 2016.

Glede na številne najdbe koščičnega škratca v zgornjem toku potoka Ledava s pritoki, povirju potoka Lukaj, predvsem potoka Škaperjeva graba, ter v Graškem potoku v zahodnem delu Goričkega in v povirju potoka Mala Krka pri Križevcih, predlagajo, da se koščični škratec doda kot kvalifikacijska vrsta za območje  SI3000221 Goričko. Celotno zahodno Goričko ob zgornjem toku Ledave in Lukaja je po trenutno razpoložljivih podatkih eno boljših v Sloveniji.

Kot dodatno območje za vključitev v omrežje Natura 2000 predlagajo Radmožanski kanal skupaj z okoliškimi vodotoki Bukovniškim potokom oz. kanalom ter Črnim potokom.

Več:

  • Šalamun, A. & M. Kotarac, 2016. Raziskava razširjenosti koščičnega škratca (Coenagrion ornatum) v letu 2016. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 19 str.) - 1. del, 2. del
  • Biogeografski seminar, junij 2014

 

Foto: Ali Šalamun


Na vrh