SLOVENIJA
Slovenija odpravila kršitev zaradi neustreznega prenosa dela direktiv o habitatih in o pticah
Evropska komisija je kot uspešno rešeno zaključila kršitev zaradi neustreznega prenosa dela Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter Direktive o ohranjanju prosto živečih ptic. Slovenija je zadovoljivo pojasnila prenos nekaterih določb, glede drugih pa napovedala spremembo zakonodaje. Glede odprave očitkov iz uradnega opomina so bile tako leta 2018 sprejete ustrezne določbe v okviru Gradbenega zakona, oktobra 2019 so bile sprejete spremembe Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, junija letos pa še spremembe Zakona o ohranjanju narave. Več.
Na Kozjanskem gre skovikom, smrdokavram in pogorelčkom vse bolje
V gnezdilni sezoni 2020 je DOPPS na območju Kozjanskega regijskega parka po letih 1999 in 2010 ponovil popis ptic. Zabeležili so 6535 parov in 83 vrst. Indeksi vrst kažejo porast generalistov, gozdnih vrst in vrst ekstenzivnih sadovnjakov. Vrste kmetijske krajine imajo višji indeks kot leta 2010 - trud, ki ga zaposleni v parku vlagajo v ohranjanje tradicionalnih visokodebelnih sadovnjakov, se torej obrestuje. Več.
Na Ljubljanskem barju letos našteli več strašničinih mravljiščarjev
Pri Bevkah na Ljubljanskem barju so v okviru projekta PoLJUBA ponovno popisali strašničinega mravljiščarja. Število osebkov je nekoliko večje, kot je bilo pred dvemi leti. Zanimivo je, da je bila večja zgoščina metuljev te vrste najdena tudi na travniku vzhodno od Bevk, kjer je v predhodnem popisu leta 2018 niso našli. To kaže na možnost dokaj hitre kolonizacije površine, če se na njej vzpostavi primeren habitat. Več.
Jesenski monitoring dvoživk na cestah Ljubljanskega barja in Radenskega polja
Jesenska selitev dvoživk v prezimovališča je manj opazna od spomladanske, saj poteka bolj razpršeno. Ceste pogosto sekajo njihove ustaljene selitvene poti, zato tudi takrat prihaja do povozov. Na cestnih odsekih znotraj projektnih območij, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk, bodo v okviru projekta LIFE AMPHICON vzpostavili podhode in varovalne ograje. Da bi določili najboljše lokacije zanje, izvajajo monitoring: na Ljubljanskem barju so jeseni na cestah popisali skoraj 1200 dvoživk (najpogostejši je bil navadni pupek), na Radenskem polju pa skoraj 2900 dvoživk (prevladovala je navadna krastača). Več.
Za ohranitev divjega petelina potrebno prilagajanje vseh
Zavod za gozdove Slovenije, partner LIFE-IP NATURA.SI, je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave organiziral delavnico na temo divjega petelina in njegove ohranitve v Kamniško-Savinjskih Alpah in Grintovcih. Izpostavili so pomen krajevnih enot Črna in Luče pri ZGS, kjer je več kot polovica rastišč. S sodelovalnim pristopom bodo oblikovali ukrepe za izboljšanje stanja populacije te ptice. Več.
Pripravljajo povezave za risa v Alpah
Strokovnjaki projekta LIFE LYNX v 2021 načrtujejo preseljevanje risov na območje Alp v Sloveniji. S tem bodo ustvarili povezavo med dinarsko in alpsko populacijo risa in tako omogočili dolgoročen obstoj risov na tem območju. Na Gorenjskem so že pričeli s pripravami in sodelujejo z lovsko družino Nomenj Gorjuše, katere lovišče se razprostira na območju Pokljuke in Jelovice. Lokalni lovci se zavedajo, da s preseljevanjem risov na Gorenjsko naravi vračamo, kar smo ji v preteklosti odvzeli, in želijo biti vključeni v ta zgodovinski dogodek, več. Sodeluje tudi Triglavski narodni park, več.
Novi medovarni smetnjaki
Zavod za gozdove Slovenije je v Primorsko-notranjski regiji v okviru projekta Carnivora Dinarica postavil deset medovarnih ohišij za smetnjake. Opremili so jih z informacijskimi tablami, ki ljudem na poljuden način razlagajo problematiko prosto dostopnih človeških virov hrane in medvedov ter izobražujejo o pravilni uporabi medovarnih smetnjakov. Preprečevanje dostopa medvedom do hrane človeškega izvora je namreč ena izmed glavnih preventivnih aktivnosti, s katerimi preprečujemo konfliktne med medvedi in lokalnim prebivalstvom. Več.
Terensko delo kaže: gorskih obrečnih gozdov je dejansko bistveno manj
Konec poletja sta Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije v projektu LIFE-IP NATURA.SI v Kamniško-Savinjskih Alpah na terenu kartirala habitatni tip Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. Prvotno opredeljena območja tega habitatnega tipa so bila namreč določena brez sistematičnega preverjanja na terenu. Ekipa 9 sodelavcev je terensko delo opravila predvsem v vznožju dolin, na bregovih alpskih vodotokov s hudourniškim značajem. Pokazalo se je, da je dejanska potrjena površina le okoli 5 % površin prvotno opredeljenih con tega habitatnega tipa. Več.
Kako doseči ugodnejše stanje gozdov plemenitih listavcev
Na podlagi terenskega dela so sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije v projektu LIFE-IP NATURA.SI presojali, katere gozdne sestoje v pilotnem območju Boč-Haloze-Donačka gora bi lahko uvrstili v potencialne cone habitatnega tipa javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih. Ugotavljajo, da so ti sestoji večinoma v neugodnem ali celo slabem stanju. Vzroki za to so zlasti razširjenost glivične bolezni jesenov ožig, rast populacije divjadi, sajenje in pospeševanje iglavcev. Več.
V nekdanji šoli v Kančevcih je družin netopirjev vse več
Podstrešje in klet Bedeničke šole, nekoč hrama učenosti, sta izrednega pomena za ohranjanje netopirjev na Goričkem. Na podstrešju je kotišče malega podkovnjaka in v kleti zatočišče in prezimovališče te vrste. V okviru projekta Gorička krajina sta ekipa Krajinskega parka Goričko in Župnija Kančevci v začetku novembra skupaj očistili gvano. Pri tem so pazili, da 50 netopirjev v kleti, ki se že pripravljajo na zimsko spanje ali pa že spijo, niso preveč motili. Več. V tej stavbi je urejena tudi edina stalna razstava o netopirjih v Sloveniji: PreŽiveti z netopirji.
Velika pestrost netopirjev na Planinskem polju
Netopirsko gvano so ponovno očistili tudi na Planinskem polju, v okviru projekta Kras.Re.Vita. Med čiščenjem je bilo v zvoniku še vedno prisotnih nekaj netopirjev, ki so pripadali trem vrstam. Največ je bilo ponovno navadnih netopirjev, prisotni so bili tudi trije osebki redkega dolgonogega netopirja ter štirje osebki ostrouhega netopirja. Slednji je za to zatočišče nova vrsta. To še dodatno kaže na veliko pestrost netopirjev na širšem področju Planinskega polja ter dokazuje pomembnost vzdrževanja lokacije za dobrobit netopirjev tudi v prihodnje. Več.
Novi pragovi v Podhomu
Med Bledom in Podhomom leži barje Križank. Zaradi zgrajenih drenažnih jarkov so se hidrološke razmere pred leti spremenile, ekološko stanje barja pa poslabšalo. Ekipa projekta Mala Barja – Marja je s postavitvijo 6 lesenih zadrževanih pragov zmanjšala površinski odtok in povečala vodnatost ter tako izboljšala pogoje za ohranjanje nizkega barja in travnikov z modro stožko ter rastišče grezovke. Več.
EVROPSKA UNIJA
Ukrepi EU za zaščito morij brez želenega učinka
Evropsko računsko sodišče je ugotovilo, da pravila EU o zaščiti niso privedla do okrevanja pomembnih ekosistemov in habitatov; z zaščitenimi morskimi območji je zagotovljena le omejena zaščita; določbe za usklajevanje ribiške politike s politiko varstva morskega okolja se v praksi le malo uporabljajo; za ohranitvene ukrepe pa se porabi razmeroma malo razpoložljivih sredstev. Posebno poročilo.
Smernice EK za izkoriščanje energije vetra
Evropska komisija je objavila smernice: Guidance document on wind energy developments and EU nature legislation (pdf, 182 strani). Tu so zbrane informacije in primeri dobre prakse, ki naj bi bile v pomoč pristojnim oblastem v državah članicah, strokovnjakom in tej energetski panogi. Z njimi naj bi zagotovili, da bodo upoštevane določbe Direktive o pticah in Direktive o habitatih.
BRANJE
Narava je najboljša učiteljica – za otroke, učitelje in starše
Da bi otrokom in njihovim staršem v času epidemije pomagali pri preživljanju zahtevne družbene situacije, je ekipa projekta LIFE-IP NATURA.SI zbrala številne igre, risanke, pobarvanke, učne liste, mobilne aplikacije ipd. o naravi, biologiji, gozdarstvu, kmetijstvu, ki so brezplačne in jih lahko uporabljamo doma ali na sprehodu v bližnji okolici. Seznam različnih pripomočkov za spoznavanje narave je namenjen otrokom in njihovim staršem za preživljanje prostega časa doma ali v bližnji okolici. Več.
Ekipa projekta LIFE Naturaviva pa je na spletni strani Oddaje o naravi in biodiverziteti zbrala vrsto oddaj, ki so vam na voljo v arhivu RTV Slovenija. Z njimi lahko popestrite šolanje otrok, lahko pa jih predstavite tudi mlajšim, saj jih je večina v slovenskem jeziku.
Za vrtce je ekipa projekta na Nacionalnem inštitutu za biologijo pripravila zgibanko Čudovita pestrost živega (pdf, 2 strani) o pomenu vrstne pestrosti. Namenili so jo kot pomoč vzgojiteljem predšolskih otrok, uporabna je tudi za učitelje in starše. V njej boste našli zanimive informacije o biotski raznovrstnosti in nekaj idej kako jo predstaviti otrokom prek igre in različnih dejavnosti.
Na vodarskem dnevu tudi o naravi
Na spletu je objavljen Zbornik 31. Mišičevega vodarskega dne (Maribor, 27. november 2020) (212 strani). N. Pajk idr. pišejo o pomenu sodelovanja različnih strok pri sonaravni ureditvi rokava reke Vipave pri kraju Brje; A. Celestina idr. se sprašujejo Ribe v naših vodotokih - Kako dolgo še?; T. Kirn in L. Gosar predstavita preveritev vplivov pomorskega prometa na morsko dno in preveritev obremenitev s podvodnim hrupom v morskih vodah v pristojnosti Republike Slovenije; U. Blejec in M Glavan pišeta o možnostih soobstoja kmetijstva in ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov.
Popis ptic Kozjanskega regijskega parka
Na spletu je objavljeno poročilo Matej Gamser: Popis avifavne Kozjanskega regijskega parka v letu 2020, DOPPS, Ljubljana, 2020 (pdf, 61 strani).
Ocena stanja populacije strašničinega mravljiščarja na Ljubljanskem barju
Poročilo je objavljeno na spletu: Zakšek, B. & N. Kogovšek, 2020. Končna ocena stanja populacije strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) na projektnem območju projekta PoLJUBA na Ljubljanskem barju v letu 2020. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 21 strani).
Zatiranje zlate rozge na Iškem morostu: popis vegetacije
Popis vegetacije na območju Naravnega rezervata Iški morost so v okviru projekta PoLJUBA izvedli tudi v letošnjem poletju: Vreš B, Čelik T, Šilc U (2020). Začetni, vmesni in končni popis vegetacije na območjih posameznih metod zatiranja vrst iz rodu zlate rozge (Solidago sp.) v Naravnem rezervatu Iški morost v okviru projekta PoLJUBA. Vmesno poročilo. ZRC SAZU, Ljubljana (pdf, 20 strani).
O možnih zasnovah kmetijsko-okoljskih ukrepov
V Acta Agriculturae Slovenica 116, No 1 (2020) je izšel pregledni članek Tanja Šumrada, Emil Erjavec. Zasnove kmetijsko-okoljskih ukrepov in njihove značilnosti.
Video: Vsi si želimo, da gre naravi dobro
Prvi predstavitveni video Živim z Naturo 2000 nas v 150 sekundah utripa narave v gibljivih slikah popelje skozi jesensko bogastvo in barvitost narave na treh pilotnih območjih LIFE projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji.
Razvoj turizma v zavarovanih območjih Slovenije in Hrvaške
Sodelavci Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem so objavili znanstveno monografijo Challenges of tourism development in protected areas of Croatia and Slovenia (pdf, 266 strani), ki je nastala v sodelovanju s kolegi z Oddelka za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu. Prispevki obravnavajo tudi Park Škocjanske jame in Naravni rezervat Škocjanski zatok.
CDPNews
Carnivore Damage Prevention News (CDPNews)je strokovni bilten, posvečen izzivom sobivanja velikih zveri in čoveka, sodelovanju med strokovnjaki in izmenjavi izkušenj med državami. Novembrska številka prinaša tudi pregled novejših znanstvenih člankov s tega področja.
Učinki skupne kmetijske politike na ptice kmetijske krajine
Avtorji so na podlagi podatkov o monitoringu ptic kmetijske krajine analizirali tudi učinke omrežja Natura 2000: Tanja Šumrada, Primož Kmecl, Emil Erjavec. Do the EU’s Common agricultural policy funds negatively affect the diversity of farmland birds? Evidence from Slovenia. Agriculture, Ecosystems & Environment, Volume 306.
NAPOVEDNIK
4-5 december 2020: 11. dan Alpske konvencije Ohranimo živa tla, ohranimo biotsko pestrost tal.
8-9 december 2020: European Business & Nature Summit.
29. december 2020: rok za prijavo na natečaj Biodiverziteti najbolj prijazen vrt.
31. december 2020: rok za oddajo fotografij na natečaj fotografski natečaj Motivi Natura 2000.
6. januar 2020: rok za prijavo na razpis za izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2020-2021.
7-15 januar 2021: IUCN World Conservation Congress, Marseille, Francija - preloženo.
31. januar 2021: rok za oddajo fotografij na natečaj Biodiverziteta – umetnost življenja 2020.
2-4 februar 2021: Global Symposium on Soil Biodiversity, Rim, Italija.
24- 25. september 2021: 23. zborovanje slovenskih geografov, Slovenj Gradec, ena od tem: narava.
Napoved prireditev v naravnih parkih.
NARAVA NA KRATKO
Minister podpisal pogodbi za sofinanciranje projekta Natura Mura in projekta Pohorka
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je podpisal pogodbo za sofinanciranje projekta Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri- Natura Mura v skupni vrednosti dobrih 2,3 milijona evrov in projekta Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih območij na Pohorju - Pohorka v skupni vrednosti skoraj 2,2 milijona evrov (več). Gre za sredstva za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Sofinanciranje projektov v Triglavskem narodnem parku
Vlada je veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 uvrstila projekt Sofinanciranje občinskih projektov v Triglavskem narodnem parku, skupna vrednost je 427.169,78 evra. Več.
Poslovni načrt koncesionarja za izvajanje koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem za leto 2020
Vlada je na dopisni seji 5. novembra 2020 potrdila Poslovni načrt koncesionarja Postojnska jama d. d. za izvajanje koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem za leto 2020. Sklenila je, da se minimalna koncesijska dajatev za rabo naravnih vrednot za leto 2020 zniža, in sicer sorazmerno za čas, ko je bila jama zaradi epidemije COVID-19 zaprta za obiskovanje. Poslovni načrt vsebuje tudi program vlaganj v naravne vrednote. Več.
Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje. Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.
