SLOVENIJA
Kako smo v 2019 izvajali Program upravljanja območij Natura 2000
Vlada RS je 23. decembra 2020 sprejela Poročilo o izvajanju Programa upravljanja območij Nature 2000 (2015-2020) (PUN) za leto 2019, ki ga na podlagi poročil izvajalcev ukrepov pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor. Več.
Slovenija bo sofinancirala tri projekte LIFE na temo narave
Ministrstvo za okolje in prostor bo sofinanciralo tri nove projekte LIFE, in sicer Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami - LIFE Bober, Naravi prijazne prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v luči podnebnih sprememb - LIFE Systemic in Usklajene akcije za izboljšanje sobivanja človeka in volka v Alpah- LIFE Wolfalps EU. Gre za projekte, ki so bili izbrani na razpisu Evropske komisije. Več.
HE Mokrice – prevlada javne koristi
Vlada RS je na seji 9. decembra 2020 izdala Odločbo o prevladi javne koristi energetike - obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za objekt Hidroelektrarne Mokrice. Določila je tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti investitor. Več.
Poslansko vprašanje o vzpostavitvi omrežja Natura 2000 in načrtih za naprej
Poslanec Dejan Židan je novembra 2020 postavil poslansko vprašanje o stališču ministrstva do navedbe, da je bila razglasitev območij Natura 2000 v Sloveniji strel v koleno ter o načrtih ministrstva glede tega omrežja. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v odgovoru predstavil stališče do strokovnih podlag in izspostavil, da je v Sloveniji upravljanje Nature 2000 izrazito medsektorsko. Več.
Rak koščak: kako mu kaže in kako ukrepati
Strokovnjaki, ki so spremljali stanje raka koščaka v zadnjih treh letih, ugotavljajo, da tako populacija kot razširjenost koščaka v Sloveniji zelo verjetno upadata v njegovem osrednjem območju razširjenosti. Vrsta je lokalno celo v velikem upadu oziroma je izginila. Med možnimi vzroki navajajo okužbo z račjo kugo, prisotnost tujerodnih vrst rakov, kratkoročno (1–2 leti) vzdrževanje populacij plenilskih rib nad dolgoročno naravno nosilno kapaciteto ter druge posege v potoke in prispevna območja. Izginotje na najbolj spodnjih točkah monitoringa kaže tudi na splošno poslabšanje kvalitete vode v prispevnem območju. Več.
V Sloveniji 11 vrstam netopirjev ne gre dobro
Strokovnjaki Centra za kartografijo favne in flore so zaključili večletno spremljanje stanja netopirjev. Za 11 vrst netopirjev oz. 40 % vseh vrst v Sloveniji predlagajo, da se jih obravnava kot vrste z neugodnim ohranitvenim statusom. Vzroki so zlasti v izgubi habitatov, predvsem stavbnih zatočišč. Do uničenja kotišč v stavbah je velikokrat prišlo zaradi obnov stavb v neprimernem obdobju ali zaradi načrtnega preganjanja netopirjev. Prvič pa so lahko ocenili, da imajo ugoden ohranitveni status obvodni netopir, mali netopir, drobni netopir, belorobi netopir in širokouhi netopir. Več.
Kaj je pokazalo letošnje spremljanje stanja volkov
Kljub visoki zabeleženi smrtnosti osebkov v letošnji sezoni strokovnjaki še vedno beležijo naraščanje številčnosti volkov na območju Slovenije, a je videti, da populacija ne raste več eksponentno. Vzpostavitev treh reproduktivnih jeder v slovenskem delu Alp potrjuje domnevanja, da volkovi v Alpah postajajo stalnica - na tem območju se kot ključen izziv kaže iskanje rešitev za sobivanje. Izginotje nekaterih tropov ter dva primera zaznane nezakonite usmrtitve volkov lahko nakazuje na porast nezakonitega poseganja v populacijo. Strokovnjaki so izpostavili tudi problem križanja s psom. Več.
Nastaja mirna cona na Planinskem polju
Jeseni so v okviru projekta KRAS.RE.VITA pričeli obnovo habitatov na dveh zemljiščih na Planinskem polju, ki sta v lasti Občine Postojna. V sodelovanju z Lovsko družino Planina bodo oblikovali ti. mirno cono, ki bo življenjski prostor in zatočišče številnim živalim, vse od kosca in pisane penice pa do jelenjadi in volka, tudi v prihodnje. Več.
Primorska podust: potencial plodnosti
Ekipa projekta LIFE for Lasca je z meritvami ugotovila, da ima ena samica primorske podusti v povprečju okoli 3.000 iker, pri čemer je število iker soodvisno od dolžine telesa. Več.
Podatkov o risih vse več
Decembra 2020 je ekipa projekta LIFE LYNX v kamero ujela Mihca, ki so ga z ovratnico spremljali že pred desetimi leti. S pomočjo fotografij in prek telemetričnih ovratnic, ki jih je nosil v dveh različnih obdobjih svojega življenja, bodo lahko ugotovili ali in kako se tekom svojega življenja spremenil eden najstarejših dokumentiranih risov v Dinaridih, več. Nato so ovratnico nadeli mladiču risinje Teje in najverjetneje preseljenega risa Goruja; slednje bodo preverili z genetsko analizo, več.
Maks, zadnji ris, ki so ga v letošnjem letu preselili iz Slovaške, se je najprej gibal na območju teritorija risa Doruja, nato risa Katalina. Kasneje je prečkal avtocesto Ljubljana – Koper in svojo pot nadaljeval proti Gorenjski, trenutno se nahaja v Spodnjih Bohinjskih gorah, več.
V Iškem morostu ponekod kosili štirikrat
Ker sta se ponekod na traviščih Naravnega rezervata Iški morost močno razširili orjaška in kanadska zlata rozga, so letos v okviru projekta PoLJUBA posamezne dele pokosili celo do štirikrat, skupno so tako pokosili kar 92 ha površin. Več.
Za lastnike gozdov: kako do sredstev
Sodelavci projekta LIFE IP NATURA.SI so za lastnike gozdov v območjih Natura 2000 zbrali informacije o ukrepih in sredstvih Gozdnega sklada. Več.
Ureditev ob Radulji
Reka Radulja je zajeta v območje Natura 2000 Radulja s pritoki. V Škocjanu bodo ob Radulji uredili dostopno pot, razgledno ploščad, opazovalnico in učilnico na prostem. Gre za projekt Programa podeželja - LAS Dolenjske in Bele krajine. Več.
EVROPSKA UNIJA IN KANDIDATKE
Razpis za nevladne organizacije
Program LIFE je objavil razpis za nevladne organizacije s področja okolja in/ali podnebnih sprememb. Namenjen je krepitvi zmogljivosti nevladnih organizacij za spodbujanje sodelovanja civilne družbe pri izvajanju evropskega zelena dogovora na državni ali mednarodni ravni.
Cilji varstva za Natura 2000 območja na Hrvaškem
Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj Republike Hrvaške je objavilo pregled aktivnosti, ki jih izvajajo za sprejem ciljev in ukrepov za območja Natura 2000. Za območja, določena po Direktivi o pticah, so jih že sprejeli, v pripravi pa so za območja, določena po Direktivi o habitatih. Več.
Srbija pripravlja podlage za omrežje Natura 2000
Zavod za varstvo narave Srbije v letnem pregledu za 2020 navaja, da so nadaljevali delo na pripravah za vzpostavitev omrežja Natura 2000, več.
BRANJE
Poročilo o izvajanju Programa upravljanja območij Nature 2000 za 2019
Objavili smo Poročilo o izvajanju Programa upravljanja območij Nature 2000 (2015-2020) (PUN) za leto 2019 (pdf, 46 strani).
Monitoring volkov 2019/2020
Objavili smo Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v letih 2017/2020, Končno poročilo – poročilo za sezono 2019/2020. Zavod za gozdove Slovenije, Univerza v Ljubljani - Biotehniška fakulteta, Društvo Dinaricum, Ljubljana, 2020 (pdf, 139 strani).
Monitoring netopirjev 2018-2020
Objavili smo Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev v letih 2018–2020. Končno poročilo. Presetnik, P., A. Zamolo & A. Šalamun, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 2020 (pdf, 193 strani).
Monitoring raka koščaka 2018-2020
Objavili smo Govedič, M., M. Bedjanič & A. Vrezec, 2020. Monitoring raka koščaka (Austropotamobius torrentium) v letih 2018, 2019 in 2020. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 37 strani).
Stanje strašničinega in temnega mravljiščarja na Goričkem
Objavljeno je poročilo Zakšek, B. & N. Kogovšek, 2020. Analiza stanja strašničinega (Phengaris teleius) in temnega mravljiščarja (P. nausithous) na izbranih travnikih na območju Natura 2000 Goričko v letu 2020. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 10 strani).
Svet ptic
V novi številki revije Svet ptic, ki jo izdaja DOPPS, Tomaž Mihelič in Pia Höfferle pišeta o vplivih električnega udara na ptice; Stanko Čerpnjak o izginjanju tradicionalne kulturne krajine na Goričkem; kaj nam z barvo sporoča lesna sova razkrivata Taja Skrt Kristan in Lina Vozny, Iztoka Škornika, »Rangerja« Sečoveljskih solin pa predstavi Petra Vrh Vrezec.
Svet pod Triglavom
Triglavski narodni park je izdal nove publikacije, med njimi časopis Svet pod Triglavom (pdf, 32 strani). Andrej Arih, Nina Alič in dr. Tomaž Kralj predstavljajo mirna območja; Tomaž Mihelič piše o skrivnostih življena divjega petelina, ki jih razkriva telemetrija; Tina Leskošek in Miha Ivanc opisujeta začetke okrevanja visokogorskega ekostistema; o začetkih vračanja risov na Gorenjsko pišejo Maja Sever idr.; stanje izvoirov predstavljata mag. Tanja Menegalija in Katja Gregorič.
Objavili so tudi publikacijo 30+ dobrih praks na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na Biosfernem območju Julijske Alpe, v kateri so tudi dobre prakse skrbi za ohranjanje visoke biotske pestrosti tega območja z usmerjanjem obiska ter varovanjem življenjskega okolja živali in rastlin (pdf, 46 strani).
Iz tršce
Ekipa projekta LIFE Stržen je izdala novembrsko številko biltena Iz tršce (pdf, 12 strani).
Acta Carsologica
Izšla je nova številka revije Acta Carsologica Vol. 49 No. 2-3 (2020), ki jo izdaja ZRC SAZU.
Zgodbe iz narave
V Kozjanskem parku so v okviru aktivnosti projekta LIFE NATURAVIVA zapisali enajst zgodb iz narave (besedilo Dušan Klenovšek, uredila Nina-Klavdija Gabron). Kratke zgodbe nam približajo povezanost in soodvisnost živih bitij v naravi. Skupaj z risbami šolarjev iz osnovnih šol so jih natisnili v knjižici (pdf, 56 strani).
Voda in gozd - konferenca
S konference 36. Gozdarski študijski dnevi: Voda in gozd, ki je potekala 26. novembra 2020 v prek spleta, so objavili zbornik in videoposnetek. Med predstavitvami so tudi: Mojca Golobič in sod.: Gozd in voda kot prvini prepoznavnosti slovenskih krajin (pdf, 18 strani), Lidija Globevnik in Luka Snoj: Ekosistemi poplavnih površin v Evropi (pdf, 12 strani) ter Luka Šparl: Pomen gospodarjenja z gozdom za varstvo gozdnih potokov na primeru treh vrst Natura 2000, prednostnega evropskega varstvenega pomena (pdf, 11 strani).
Konferenca LIFEGENMON
Posnetki sekcij zaključne konference projekta LIFEGENMON so objavljeni na spletu
Animalia z 6100 vrstami
V podatkovni zbirki fotografij nevretenčarjev Animalia, ki jo ureja dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, je že 6100 vrst.
Ali poznate veje biologije?
S pomočjo kviza spoznajte veje biologije, za katere manj pogosto slišimo izven znanstvenih krogov. Ob Evropski noči raziskovalcev so ga pripravili sodelavci projekta LIFE IP Natura.
Dokumentarni filmi o Naturi 2000
Ekipa projekta LIFE IP Natura je pripravila seznam dokumentarnih filmov, s katerim boste lahko kar do doma spoznavali pestrost Nature 2000 v Sloveniji.
Biotska pestrost mest
Na Radiu Slovenija, Valu 2020, v sklopu oddaje Kulturnice urednice Nine Zagoričnik, je 2. decembra 2020 mag. Maja Simoneti predstavila biotsko pestrost mest.
Koledar z dvoživkami
Ekipa projekta LIFE AMPHICON je izdala koledar 2021 z motivi dvoživk in deklice, ki sodeluje pri njihovem ohranjanu (pdf, 28 strani).
Invazivne tujerodne vrste – podatki po državah
Na spletni strani Evropske komisije so - na podlagi poročil držav članic - predstavili podatke o prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, in grafično prikazaki njihovo razširjenost.
Vrednotenje in upravljanje rečnih habitatov
Predstavitve s spletne delavnice Assessment and Management of Natura Freshwater Habitats, ki je potekala 9. do 11. novembra 2020, so objavili na spletu.
Upravljanje – od plana do akcije
Na letnem srečanju organizacije Eurosite 'Zooming' in on European natural site management — from plan to action, ki je bila novembra 2020, so v sekcijah obravnavali Načrtovanje in izvajanje upravljanja, Ekosistemske storitve ter Daljinsko zaznavanje. Predstavitve so objavljene na spletni strani konference, v zavihku Presentations.
Biotska raznovrstnost
V sklopu konference Biodiversity Digital Conference: One World – One Health, ki jo je oktobra 2020 pripravil Global Landscapes Forum, so pripravili več dokumentov.
NAPOVEDNIK
6. januar 2020: rok za prijavo na razpis za izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2020-2021.
7-15 januar 2021: IUCN World Conservation Congress, Marseille, Francija - preloženo.
12. januar 2021: spletni informativni dogodek za razpis programa LIFE za nevladne organizacije NGO4GD.
31. januar 2021: rok za oddajo fotografij na natečaj Biodiverziteta – umetnost življenja 2020.
2-4 februar 2021: Global Symposium on Soil Biodiversity, Rim, Italija.
31. marec 2021: rok za prijave na razpis programa LIFE za nevladne organizacije NGO4GD
24- 25. september 2021: 23. zborovanje slovenskih geografov, Slovenj Gradec, ena od tem: narava.
Napoved prireditev v naravnih parkih.
NARAVA NA KRATKO
Imenovana direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo
Vlada RS se je na seji 9. decembra 2020 seznanila z odstopno izjavo izr. prof. Matjaža Kuntnerja, direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo, in dala soglasje k imenovanju prof. dr. Maje Ravnikar za direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo. Več.
Razgrnjen osnutek Pomorskega prostorskega plana Slovenije in Okoljskega poročila
Pričela se je javna razgrnitev osnutka Pomorskega prostorskega plana Slovenije in pripadajočega Okoljskega poročila. Pripombe in predloge lahko oddate do konca februarja 2021.
Predlog splošnega okoljskega akcijskega programa Evropske unije do leta 2030
Vlada je 3. 12. 2020 sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030. Republika Slovenija med drugim predlaga, da se sklep dopolni s seznamom konkretnih aktivnosti ter nosilci in roki njihove izvedbe, da se določi letnice ocenjevanja in poročanja: 2025 in 2029. Nadalje, da se glede spremljanja izpostavi nujnost izboljšanja spremljanja stanja na področju biotske raznovrstnosti, in sicer predvsem z izboljšanjem kazalnikov, ter da se poročevalske obveznosti združujejo. Več.
Spremenjena območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom
Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Spreminjata se le prilogi uredbe - na novo je določeno območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.
Občini upravičeni do koncesijske dajatve za 2020
Vlada je na seji 8. 12. 2020 potrdila načrta vlaganj občin Postojna in Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2020. Občini sta tako upravičeni do deleža koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem. Več.
Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje. Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.
