Skip to main content

Bilten e Natura 2000, št. 238 / april 2021

SLOVENIJA


Projekt za Pivška presihajoča jezera

Cilj projekta ESRR Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera (PIVKA.KRAS.PRESIHA) je izboljšati stanje dveh habitatnih tipov in šestih vrst metuljev, ptic, netopirjev in dvoživk. Mreža poti in vstopne točke bodo prispevale k usmerjanju obiskovalcev. Vodilni partner projekta je Občina Pivka, skupna vrednost projekta znaša 3 milijone evrov, sofinancira ga Evropski sklad za regionalni razvoj. Več.


V Jovsih uredili vodne habitate za dvoživke 

Ekipa Kozjanskega parka je v okviru projekta LIFE AMPHICON februarja in marca 2021 na območju Jovsov vzpostavila vodne habitate. Oblikovali so tri mlake in s tem zagotovili vodne površine tudi v najbolj sušnih obdobjih. Mlake so pomemben ukrep za krepitev populacij dvoživk, predvsem ciljnih vrst: nižinskega urha, hribskega urha in velikega pupka. Več.


Najstarejša sova v Sloveniji 

Populacija kozač v Sloveniji je velika in predstavlja 5 odstotkov celotne evropske populacije te vrste, ki živi v starejših gozdovih tako na višjih kot nižjih legah. Ko so spremljali gnezdenje in populacij sov, so strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo v eni od gnezdilnic srečali sovo kozačo, ki so jo obročkali že leta 2007. Ob tem so potrdili, da gre tako za do sedaj najstarejšo znano sovo in kozačo pri nas.  Več


Nov sadovnjak v vsaki drugi vasi Goričkega

V okviru projekta Gorička krajina so od novembra 2020 do marca 2021 zasadili 1.200 dreves visokodebelnih sadnih starih sort jablan, vsaj vsaka druga vas na Goričkem je tako bogatejša za vsaj en nov visokodebelni sadovnjak. S tem naravovarstvenim ukrepom so vzpostavili nove visokodebelne travniške sadovnjake na skupni površini 20 ha, ki bodo čez nekaj desetletij nudili življenjski prostor velikemu skoviku, smrdokavri in drugim pticam, ki gnezdijo v duplih debelejših sadnih dreves. Več


Zaključki projekta Od biodiverzitete do odločanja

Na voljo so končni rezultati projekta Od biodiverzitete do odločanja (BID-REX), kjer je pri mednarodni izmenjavi izkušenj o dostopnosti in rabi podatkov o biodiverziteti za učinkovito varstvo narave sodeloval Nacionalni inštitut za biologijo (NIB). V priporočilih za upravljanje so izpostavili ravnanja človeka, ki zelo negativno vplivajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti, med njimi spravilo trave z baliranjem, nelegalno preoravanje travnikov ter melioracije in izsuševanje močvirij. Več.


Na Gorenjskem v naravo izpustili pet risov

V okviru projekta Life Lynx so aprila kot prva dva risa na Gorenjskem v naravo izpustili risa Zoisa in Aido, nato pa še  Lenko in Julijo, ki sta prišli iz Slovaške, in Trisa iz Romunije.

Od sedmih risov, ki so jih v okviru projekta preselili  v letih 2019-2020, jih trenutno s telemetričnimi ovratnicami spremljajo pet, dve ovratnici pa sta prenehali z delovanjem. Kje so si risi vzpostavili svoje teritorije in kje so bili med zadnjo paritveno sezono, so predstavili tukaj.

Izvedli so tudi izobraževalni seminar na daljavo Ris, medved in volk – priložnost za turizem in lokalno skupnost, kjer so predstavili risa ter domače in tuje primere doživetij povezanih z velikimi zvermi in pozitivne vplive njihove prisotnosti za ljudi.


Z občutki skozi gozd 

V projektu LIFE-IP NATURA.SI so ob 21. marcu, mednarodnem dnevu gozdov, na Zavodu za gozdove Sloveniije strokovnjaki območne enote Nazarje pripravili posebne izobraževalno-didaktične aktivnosti, ki so varovancem iz varstveno delovnega centra popestrile sprehod skozi gozd. Več.


Izboljšali življenjski prostor barjanskega okarčka

Ekipa Krajinskega parka Ljubljansko barje je na osrednjem delu kompleksa mokrotnih travnikov med Škofljico in Igom, kjer še živi barjanski okarček, pulila navadno krhliko in tako pred zaraščanjem rešila del habitata te ogrožene vrste metulja. Puljenje daje trajnejše rezultate od striženja poganjkov ali košnje. Več.


Avtohtona travna mešanica v Šturmovcih

Ekipa projekta ESRR Drava – Natura 2000, reka za prihodnost je v Krajinskem parku Šturmovci posejala avtohtono travno mešanico. Za sejanje so uporabili sušen travniški drobir, ki so ga pripravili na kmetijah iz Markovcev in Vidma. S tem bodo izboljšali stanje habitatnega tipa pol naravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh. Več.


Zagotovili sredstva za ohranjanje mokrišča v Strunjanu

Vlada je namenila več kot 1,2 milijona evrov za preprečitev negativnih vplivov na mokrišča, ki so del omrežja Natura 2000 in ležijo v Krajinskem parku Strunjan. Nadvišali bodo nasipe. Več.


Projekt LIFE za sonaravno gospodarjenje z gozdovi v času podnebnih sprememb 

Cilj projekta LIFE SySTEMiC (sonaravno gospodarjenje z gozdovi v času podnebnih sprememb) je uporaba „orodja“ genetske pestrosti za zaščito gozdov pred podnebnimi spremembami. Partnerji projekta bodo raziskali povezavo med gospodarjenjem z gozdom in genetsko raznolikostjo za osem vrst gozdnih dreves v treh evropskih državah (Hrvaška, Italija, Slovenija), razvili bodo inovativni genetski biodiverzitetni gojitveni model, nato pa znanje  o tej metodi tudi širili. Eden od sklopov projekta se posveča biotski raznovrstnosti gozdnega ekosistema in modeliranju. Med partnerji sta iz Slovenije Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. 


Ukrepi za barja v Črni dolini

V okviru projekta ESRR Mala barja – Marja izboljujejo stanje bazičnih nizkih in prehodnih barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Ukrepe izvajajo tudi v Črni dolini severno od Grosuplja: odstranili so zarast in izboljšali vodne razmere. Več.


BRANJE


Svet ptic

V aprilski številki revije Svet ptic Ksenija Napast in Valerija Petrinec pišeta o biotski raznovrstnosti prijaznem kmetovanju na nižinskih kmetijah v Sloveniji, Martin Gorišek pa je predstavil opazovanja gnezdenja belovratih muharjev.


Lovec

V aprilski številki revije Lovec Boris Kozinc piše o rjavem srakoperju in poziva k ohranjanju osamljenih grmov za njihova gnezda, Miran Hernaus o vidrah pri ribnikih Blagovne in Marjan Toš o bobrih pri Trojiškem jezeru.


Zlatorogov zbornik

V Zlatorogovem zborniku 2020 Ema Jevšnik, Nataša Pipenbaher in Sonja Škornik predstavljajo vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo polnaravnih suhih travišč navadne turške detelje in pokončnega stoklasca. Nika Mohorič in Romana Marinšek Logar pišeta o vplivu  mrhovišč na ogroženost rejnih živali zaradi velikih zveri.


Gozdarski vestnik

V Gozdarskem vestniku 79/2 se Mitja Skudnik in Polona Hafner sprašujeta o poseganju v naravni razvoj gozdnih rezervatov, Ajša Alagić in sod. predstavljajo oceno stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah.


Poročila z raziskovanj netopirjev

V reviji Hypsugo sta izšla članka: Eva Pavlovič et al: Results of bat surveys from the biology students research camp “Biology and Ecology Research Camp – Stari trg pri Ložu 2019” (Slovenia) ter Jan Gojznikar, Matija Mlakar Medved, Samo Grgurevič: Results of the Bat research group from “Biocamp 008” biological camp, 28 July – 3 August 2019, Šempeter pri Novi Gorici and Čepovan (Slovenia) med zapiski s terena pa je tudi Primož Presetnik, Aja Zamolo: Hypsugo savii, 23. 9. 2020, wind turbine Razdrto (Slovenia) (pdf, 72 strani).


Potencialni habitati za zobra 

Na spletu je objavljeno magistrsko delo Nika Knez: Določanje potencialnih habitatov za naselitev evropskega bizona v Sloveniji, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani (pdf, 108 strani). 


Dopolnilne dejavnosti ohranjajo kulturno krajino

Mateja Lednik v magistrskem delu Ohranjanje kulturne krajine v Sloveniji kot rezultat izobraževanja kmetov o možnostih in registraciji dopolnilnih dejavnosti Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek oz. krajinsko arhitekturo, 2020 (pdf, 72 strani) na podlagi analize rabe kmetijskih zemljišč in primerjave s številom kmetijskih gospodarstev z dopolnilnimi dejavnostmi ugotavlja, da večje število le-teh ugodno vpliva na ohranjanje kmetijstva in kulturne krajine.


Biotska raznovrstnost Ljubljanskega barja

Objavljeni sta poročili Mori N. et al: Poročilo o Pilotni akciji “Revizija biodiverzitete v Krajinskem parku Ljubljansko barje«. Projekt BID-REX, Interreg Evropa. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, 2020 (pdf, 107 strani) ter Tome D., Vrezec A., Mori N.: Priporočila za izboljšanje upravljanja z naravo v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Projekt BID-REX (PGI601505), Interreg Evropa. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, 2020 (pdf, 36 strani).


Novi oddaji iz serije Naravni parki

V sklopu serije Naravni parki Slovenije so v Izobraževalnem programu Televizije Slovenija pripravili dokumentarno oddajo o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (27 min) ter Kum (25 min), urednica obeh je Aleša Valič.


Ljubljansko barje

Ljubljana TV je 13. aprila 2021 objavila predstavitev Ljubljanskega barja (YouTube, 40 minut).


Portet Angele Piskernik

Televizija Slovenija je v dokumentarni oddaji predstavila življenje dr. Angele Piskernik (50 min.), prve slovenske naravovarstvenice, zaslužne za ustanovitev Triglavskega narodnega parka in pravno zavarovanje naravnih območij, rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji.


Nacionalni program varstva okolja – v angleškem jeziku

Na spletni strani smo objavili prevod Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja v angleški jezik: Resolution on the National Environmental Action Programme 2020–2030 (ReNPVO20-30).


Blaženje negativnih vplivov človeka na naravo

Inštitut IEEP je objavil publikacijo Graham Tucker et al: Achieving no net loss of biodiversity and ecosystem services: Key principles and best practices (pdf, 101 strani), ki predstavlja osnovna načela in primere dobre prakse blaženja negativnih vplivov človekovih dejavnosti na naravo.


Pragozdovi in stari gozdovi Evrope

Evropska komisija je objavila poročilo Barredo Cano, J.I et al.:  Mapping and assessment of primary and old-growth forests in Europe, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2021. 


Žuželkam prijazni vrtovi

Nemško zvezno ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, je objavilo brošuro Insektenfreundlich gärtnern (pdf, 20 strani).


Multiplikatorji zelene porabe

Mednarodni denarni sklad je objavil poročilo Nicoletta Batini et al: Building Back Better: How Big Are Green Spending Multipliers?


Ohranjanje narave v zasebnem sektorju

Organizacija EUROSITE je objavila posnetek seminarja, ki je potekal prek spleta: New tools and instruments for private land conservation in Europe (YouTube, 1 ura 26 minut). Kot eno od možnosti so predstavili tudi služnost.


Glasovi narave

Sekretariat Bernske konvencije krepi komunikacijo, vzpostavili so novo spletno stran Voices of Nature, kjer predstavljajo uspešne primere iz Evrope, ko so posamezniki in organizacije uspešno ukrepale v korist narave s pomočjo demokratičnega sodelovanja. 


Rešeni pred izumrtjem

RTV Slovenija je 20. aprila 2021 predvajala dokumentarni film  Rešeni pred izumrtjem (49 minut). Med spodbudnimi okoljevarstvenimu zgodbami evropske celine je tudi primer iz Slovenije, kjer raziskovalci obnavljajo habitat lokalizirane in ogrožene primorske podusti, ki živi le v Sloveniji in Italiji.


Bukovi gozdovi – o svetovni dediščini

V okviru projekta Beech Power so pripravili video posnetek World Natural Heritage Ancient & Primeval Beech Forests of the Carpathians & Other Regions of Europe (YouTube, 9 minut), ki predstavi zgodovino širitve bukovih gozdov in na kratko predstavi območja svetovne dediščine, med njimi tudi tista v Sloveniji: Snežnik Ždrocle.

Objavili so tudi nekatere predstavitve z delavnice (marec 2021), med njimi Špele Koblar Habič o upravljanju bukovih gozdov na Visokem krasu v Sloveniji. 
 

NAPOVEDNIK


8. maj – dan ptic selivk / World Migratory Bird Day

12-19 maj 2021: spletni seminar Obnova slovenskih rek z odstranitvijo zastarelih ovir

20. maj 2020: mednarodni dan čebel

20. maj 2021: virtualni dogodek ob Evropskem dnevu Nature 2000: Pogovor z ustvarjalci dokumentarnega filma Divja Slovenija

21. maj: Evropski dan  Nature 2000 

22. maj - Mednarodni dan biotske raznovrstnosti

maj - Teden slovenskih parkov 

24. maj - Evropski dan parkov

26-27 maj 2021: simpozij European River Symposium (virtualno).

26-28 maj 2021: delavnica 1st EuropaBON High-level stakeholder workshop (prek spleta).

8. junij – Svetovni dan oceanov

11. junij - mednarodni dan risov

17-18 junij 2021: delavnica The Financial Sector and the Post-2020 Global Biodiversity Framework

25. julij – Mednarodni dan barij

31. julij - mednarodni dan rangerjev

3-11 september 2021: IUCN World Conservation Congress, Marseille, Francija.

24- 25. september 2021:  23. zborovanje slovenskih geografov, Slovenj Gradec, ena od tem: narava.

31. december 2021: rok za oddajo prijav na natečaj Biodiverziteti najbolj prijazen vrt.


Napoved prireditev v naravnih parkih.


NARAVA NA KRATKO


Imenovan nov svet Krajinskega parka Strunjan

Vlada je v svet Javnega zavoda Krajinski park Strunjan za predsednika imenovala Igorja Karlića ter za člane dr. Branko Tavzes, Maksa Filipčiča, Ernesta Margona in Tomaža Primožiča. Več.


Predpis o sofinanciranju projektov v Triglavskem narodnem parku

Na spletu je objavljen osnutek Uredbe o merilih in kriterijih za spodbujanje in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku. Komentar lahko oddate do 30. aprila 2021.


Načrtovane spremembe zakonov in reorganizacija

Minister za okolje in prostor je Gospodarski zbornici Slovenije predstavil načrtovane postopke za pohitritev umeščanja v prostor. Prvi ukrep bo zakonodajni (nova Gradbeni zakon in Zakon o varstvu okolja ter Zakon o debirokratizaciji), drugi ukrep je reorganizacija Ministrstva za okolje in prostore ter Agencije RS za okolje. Posnetek (YouTube). Več.


Podnebna strategija do 2050

Vlada RS je na seji 21. aprila 2021 sprejela Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 in jo posredovala Državnemu zboru v sprejem. Strategija vsebuje tudi poglavje Usmeritve za varstvo biotske raznovrstnosti za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb, kjer so predstavljeni stanje in izzivi, izvajanje ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter usmeritve in ukrepi do leta 2030.


Pooblastilo za vodenje postopkov po Zakonu o nevladnih organizacijah

Vlada je na seji 26. aprila 2021 za vodenje pritožbenih postopkov po Zakonu o nevladnih organizacijah v povezavi s postopki preverjanja izpolnjevanja pogojev nevladnih organizacij NVO v javnem interesu na podlagi Zakona o ohranjanju narave, pooblastila uslužbene na Ministrstvu za okolje in prostor, več


Poslanska pobuda glede obvoznice Škofljica

Poslanec Jože Tanko je predlagal Vladi Republike Slovenije, naj čimprej sproži postopek za ugotovitev prevlade javne koristi nad zaščitenim območjem za obvoznico Škofljica pri Evropski komisiji. Vlada v odgovoru navaja, da je prvi korak pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev za prevlado javnega interesa izčrpno dokazovanje, podprto z ustreznimi študijami in znanstvenimi dokazi, da možnost, predložena za odobritev, najmanj škoduje habitatom, vrstam in celovitosti območja, ne glede na ekonomske razloge, ter da ni druge izvedljive možnosti, ki ne bi škodovala celovitosti območja. Navaja tudi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za nacionalni postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.
 

Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.

Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje.  Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava