SLOVENIJA
Projekt VIVEK za kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah
Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva je triletni projekt za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini, s katerim bodo izboljšali gnezditvene in prehranjevalne razmere za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, pogoje za opraševalce ter ohranitveno stanje travniških habitatnih tipov. To bodo dosegli s kmetijskimi praksami na travinju in njivah. Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala na treh območjih: Goričko, Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje. Več.
Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000
Raziskovalci, ki sodelujejo v projektu Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000, so se v prvem letu projekta osredotočili na pilotno območje Ljubljansko barje. Prve rezultate so predstavili na dogodku Usklajevanje naravovarstvenih in ekonomskih ciljev na Ljubljanskem barju. Več.
Zasadili mejice v kmetijski krajini ob Dravi
V občinah Središče ob Dravi in Starše ter v Naravnem rezervatu Ormoške lagune so v sklopu projekta zaDravo pričeli saditi mejice. Poleg koristi za ljudi mejice prispevajo k biotski pestrosti kmetijske krajine in so ključen habitat za številne vrste organizmov. Za rjavega srakoperja prinašajo povečan prehranjevalni in gnezditveni habitat, ki bo prav gotovo pozitivno vplival na ohranjenost te vrste ptice. Cvetovi novo zasajenih mejic bodo v spomladanskih dneh ponujali opraševalcem pelod in sladki nektar, ter tako vsaj malo prispevali k izboljšanju stanja opraševalcev. Več.
Nova opazovalnica v Bodeščah
Vzhodno od Bodešč pri Bledu se je na nekdanjih savskih terasah ob Savi Dolinki razvilo povirje s karbonatnim nizkim barjem. Posebnost tega območja so slikoviti lehnjakotvorni izviri. Če obiskovalci zaidejo v notranjost območja, s teptanjem povzročijo škodo. Za varno doživljanje narave so na obrobje mokrišča v okviru projekta Mala barja – Marja jeseni postavili leseno opazovalnico. Tu bodo uredili interpretacijsko točko, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali pomen ohranjanja bazičnih nizkih barij in območij Natura 2000 ter njihove primerne rabe. Več.
Izboljšanje hidroloških razmer na Malem placu
Mali plac je majhno šotno barje na zahodnem robu Ljubljanskega barja, ostanek visokega barja, ki je zaradi posegov v zadnjih desetletjih močno spremenilo podobo. V okviru projekta Poljuba so sodelavci Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU popisali vse prisotne vegetacijske in habitatne tipe, na 14 stalnih popisnih ploskvah so v letih 2018-2021 popisali vegetacijo. Merili so tudi višino vodostaja in namestili zapornico. V končnem poročilu so zbrali rezultate in predlagali ustrezne rabe in raziskave za izboljšanje stanja habitatnih tipov v prihodnje. Več.
Dijaki na pomoč velikemu skoviku
Skupaj z dijaki srednje Biotehniške šole v Rakičanu je ekipa Krajinskega parka Goričko postavila 72 lovnih prež. Lovne preže so robinijeve okroglice, z vrha katerih travniške vrste ptic, kot je veliki skovik, lovijo žuželke, manjše sesalce in plazilce. S prežami deloma nadomeščamo naravne elemente v kmetijski krajini, npr. drevesno-grmovne pasove ali mejice in posamična drevesa. Postavili so jih na robovih travnikov v upravljanju Krajinskega parka Goričko in na zasebnih travnikih. Več.
Del ribnika Trebče bo območje brez rib
V ribniku Trebče dvoživke odlagajo mreste. Ribe so plenilci dvoživk, zato njihova prisotnost v ribniku za ohranjanje populacij dvoživk ni primerna. Ekipa Kozjanskega parka se je zato z Ribiško družino Sotla dogovorila, da začasno izpraznijo ribnik na Trebčah in ribe prenesejo na drugo lokacijo. Na ribniku bodo s pregrado ločili del ribnika z ribami od dela brez rib. Več.
Srečanja s pooblaščenci za cenitve škod
Ekipa projekta LIFEWOLFALPS se je v sezoni 2020/2021 srečala s pooblaščenci Zavoda za gozdove Slovenije, ki delujejo na območju pojavljanja volka in drugih velikih zveri. Slednji so prve uradne osebe, ki se odpravijo na teren ob nastalem škodnem dogodku. Skupaj so obiskali tudi nekaj kmetij, kjer so iz prve roke spoznali ukrepe, s katerimi je mogoče vpliv zveri omiliti. Več.
Ris Niko v iskanju svojega teritorija večkrat čez mejo
Ris Niko je potomec iz drugega legla domače risinje Teje in doseljenega risa Goruja. Sredi decembra lani se je najprej premaknil na vzhodni del Kočevskega Roga, spomladi letos je odšel na Hrvaško, na območje Vrbovskega, nato na območje jugovzhodno od Ogulina in se v začetku septembra letos vrnil v Slovenijo, trenutno pa je zopet na Hrvaškem. Več.
Kozjanski park učinkovito nad topinambur
V Kozjanskem parku so ob reki Bistrici na območju Nature 2000 zabeležili območji z invazivno tujerodno rastlino topinambur. Rastišči so mulčali, preorali in kasneje še ročno populili ter zemljišče zasejali z avtohtono travno mešanico. Ročno odstranjevanje in sejanje je bilo zelo uspešno. Več.
Na Goričkem dodatni projekti
Za štiri dodatne projekte na Goričkem je Lokalna akcijska skupina (LAS) Goričko 2020 prejela odobritev štirih projektov, financiranih iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt Okoljski kažipot po Goričkem bo prinesel poenotenje okoljske infrastrukure na celotnem območju LAS Goričko 2020, skladno z Naturo 2000. Aktivnosti bodo usmerjene v izboljšanje odnosa ljudi do zavarovanih območij. Cilj projekta je ohraniti stanje naravnega okolja, biotsko raznovrstnost ter kulturno dediščino območja.
EVROPSKA UNIJA
Srečanje direktorjev EU za naravo
V Portorožu je Ministrstvo za okolje in prostor gostilo direktorje z ministrstev, pristojnih za naravo, iz držav članic EU. Gre za neformalno srečanje, na katerem aktivno sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije, Evropske okoljske agencije in mednarodnih organizacij delujočih na področju narave. Na srečanju so obravnavali aktualne vidike izvajanja EU biodiverzitetne strategije, varstva prostoživečih opraševalcev in nove EU strategije za gozdove. Strinjali so se, da bo treba okrepiti prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z omrežjem Natura 2000, z namenom izboljšanjanja stanja ohranjenosti vrst in habitatov ter boljšega prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Več.
Predlog dopolnitev seznama invazivnih tujerodnih vrst
Evropska unija vodi seznam „invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo“, za katere morajo države EU sprejeti usklajene ukrepe za njihovo obvladovanje / preprečevanje njihovega vnosa in razmnoževanja. Evropska komisija je pripravila predlog posodobitve seznama, s katerim bi na seznam dodali 30 novih vrst. Pet vrst iz predlaganega seznama je že prisotnih v Sloveniji, in sicer tri vrste rib (rjavi in črni somič ter vzhodna gambuzija) in dve rastlinski vrsti (navadna barvilnica in vodna solata). Rok za oddajo odzivov je 14. december 2021. Več.
Evropski zeleni dogovor – za ohranitev gozdov
Evropska komisija je sprejela nove pobude, ki so potrebne za uresničitev evropskega zelenega dogovora. Predlaga novo uredbo za omejitev krčenja in degradacije gozdov, ki ju povzroča EU po svetu. Več.
BRANJE
Monitoring ptic v območjih Natura 2000
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo poročilo Denac K., Blažič B., Božič L., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D., Koce U. (2021): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2021. Poročilo. DOPPS, Ljubljana (pdf, 181 str.).
Navadni netopir in mali podkovnjak na Goričkem
V končnem poročilu Presetnik, P., 2021. Razmnoževalni uspeh navadnega netopirja (Myotis myotis) v območju Natura 2000 Goričko v letih 2019–2021. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 17 str.) avtorji poročajo izboljšanju stanja kotišč navadnega netopirja in o (morebitnem) povišanju števila živali te vrste na posameznih kotiščih. Aktivnosti projekta so pripevale k izboljšanju sprejemanja netopirjev s strani upravljalcev stavb z zatočišči netopirjev. Nerešeno pa ostaja vprašanje dolgoročne in stabilne pomoči pri problemu kopičenja netopirskega gvana.
Avtorji poročila Presetnik, P., 2021. Mali podkovnjaki (Rhinolophus hipposideros) na kotišču v stari šoli v Kančevcih v letih 2018 in 2021. Končno poročilo. Naloga »Spremljanje učinkovitosti ukrepov in popis izbranih kulturnih spomenikov za netopirje na območju Natura 2000 Goričko«. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 20 str.) opisujejo spremljanje teh živali v enem od dveh aktivnih kotiščih na območju Nature 2000 Goričko. Drugo aktivno kotišče je v cerkvi pri Gradu. Sodelovanje JZ Krajinski park Goričko in Župnije Kančevci pri izvajanju projektnih aktivnosti je pripomoglo k ohranitvi kotišča in k temu, da strokovnjaki ocenjujejo kotišče kot ugodno.
Metulji strašničin in temni mravljiščar ter travniški postavnež na Goričkem
Stanje populacij strašničinegaintemnega mravljiščarja so strokovnjaki ocenjevali po izvedenih ukrepih pogodbenega ali skrbniškega varstva in po košnji ali obnovi v projektu Gorička krajina na območju Natura 2000 Goričko. V poročilu Zakšek, B. & N. Kogovšek, 2021. Stanje populacije strašničinega (Phengaris teleius) in temnega mravljiščarja (P. nausithous) po izvedenih ukrepih pogodbenega ali skrbniškega varstva v projektu Gorička krajina na območju Natura 2000 Goričko v letu 2021. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 10 str.) zaključujejo, da je bilo celokupno upravljanje s temi površinami primerno za obe vrsti.
Poleti 2021 so pregledali travnike, na katerih so izvedli ukrepe košnje in obnove. Poročilo Zakšek, B. & N. Kogovšek, 2021. Stanje populacije strašničinega (Phengaris teleius) in temnega mravljiščarja (P. nausithous) po košnji ali obnovi v projektu Gorička krajina na območju Natura 2000 Goričko v letu 2021. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 10 str.) potrjuje, da so bili ukrepi uspešni. Strašničinih mravljiščarjev je bilo skoraj sedemkrat več v primerjavi z letom 2018, temnih mravljiščarjev pa skoraj dvakrat več.
Travniški postavnež je morebiti že na pragu lokalnega izumrtja, za varstvo je ključno takojšnje aktivno ohranjanje habitata in vrste. Stanje je predstavljeno v poročilu Zakšek, B. & N. Kogovšek, 2021. Stanje populacije travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) na območju Natura 2000 Goričko v letih 2018–2021. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 24 str.).
Skrivnostno življenje gob
Mladinska knjiga je izdala knjigo Robert Hofrichter: Skrivnostno življenje gob, 232 strani, cena: 24,99 EUR.
Lovec
V novembrski številki revije Lovec Darko Veternik, Janko Mehle in Štefan Vesel opozarjajo, da divji prašiči s svojim delovanjem ustvarjajo pestrejše habitatne razmere in dolgoročno povečujejo biotsko raznovrstnost, Ivica Križ piše o razmnoževanju divjega petelina v umetni vzreji. Mateja Kišek opiše jerebiko in njen pomen za živali v gozdu. Marko Richter – Zeleni predstavi Florijana Tišlerja ml., naravovarstvenega nadzornika Triglavskega narodnega parka s Pokljuke. Lovec za mlade tokrat otrokom predstavlja kotorno.
Acta Geographica Slovenica
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je izdal drugo številko 61. letnika revije Acta Geographica Slovenica (2021).
Zaključno poročilo Mali plac
Objavljeno je zaključno poročilo Urban Šilc, Tatjana Čelik, Filip Küzmič F, Branko Vreš: Izboljšanje hidroloških razmer za HT6410 s spremljanjem stanja v naravnem rezervatu Mali plac. Končno poročilo. ZRC SAZU, Ljubljana, 2021 (pdf, 31 str.)
Zaključno poročilo DaRe to Connect
Projekt "DaRe to connect" naj bi povezoval evropski zeleni pas v 10 državah tako, da bo določil ekološke koridorje med Natura 2000 območji in prispeval k dobremu počutju. Povzetek in prezentacije z zaključne konference so objavljeni na spletu.
Triglavski narodni park – za mlade
Izšla je četrta številka vodnika za mlade obiskovalce Triglavski narodni park. Otrokom na preprost in razumljiv način predstavlja tematike vezane na Triglavski narodni park in biotsko raznovrstnost v njem (pdf, 7 str.).
Priročnik Javne odprte grajene površine
Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo nov priročnik iz serije Državni prostorski red: Javne odprte grajene površine – priročnik (pdf, 80 str.).
Kako poteka monitoring v reki
Zavod za ribištvo Slovenije v projektu LIFE-IP NATURA.SI izvaja monitoring grbe v reki Dragonji, ki je osrednja vodna žila pilotnega območja Slovenska Istra. Monitoring grbe v projektu izvajajo prvo leto, poleg grbe popisali tudi številne štrkavce ter jeguljo in samico primorskega koščaka. Letos konec oktobra so posneli kratek video poteka monitoringa.
Kmetijska oddaja o Naturi 2000
V oddaji Bogastvo zemlje na NET TV so govorili o biotski raznovrstnosti in projektu LIFE-IP NATURA.SI.
Opraševalci - video
V okviru projekta Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje so pripravili štiri kratke informativne videe: Zakaj brez opraševalcev ni sadjarstva? Zakaj potrebujemo različne opraševalce? Zakaj število divjih opraševalcev upada? Kako lahko sadjarji pomagajo opraševalcem?
Novo poročilo o ogroženosti prostoživečih ptic v Evropi
BirdLife International je pripravil evropski rdeči seznam ogroženih ptic 2021. Publikacijo je izdala Evropska komisijaEuropean Red List of Birds, Luxembourg, 2021 (pdf, 52 str.). Podali so pregled tveganja za izumrtje vsake izmed 544 prostoživečih vrst ptic v Evropi ter sledi kategorijam in kriterijem rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN).
Politike za biotsko raznovrstnost
OECD je izdal poročilo Enhancing the effectiveness of sub-national biodiversity policy - Practices in France and Scotland, United Kingdom, OECD, (pdf, 36 str.)
Priročnik za upravljanje mokrišč
Objavljen je priročnik Guidelines for Communities Managing Local Wetlands and Peatlands. Gre za živ dokument, ki ga sproti dopolnjujejo.
Varstvo kitov in delfinov
ACCOBAMS je izdal knjigo o varstvu kitov in delfinov v Sredozemlju in Črnem morju avtorjev Giuseppe Notarbartolo di Sciaria in Arda M. Tonay: Conserving Whales, Dolphins and Porpoises in the Mediterranean Sea, Black Sea and adjacent areas: an ACCOBAMS status report, Monaco, 2021 (pdf, 164 str.).
Gozdovi Evrope za naravo in podnebje
V zbirki Science for Environment Policy Future Brief 25 je izšla publikacija Gozdovi Evrope za naravo biotsko raznovrstnost, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje European Forests for biodiversity, climate change mitigation and adaptation (pdf, 100 str.), večkrat navaja tudi razmere v Sloveniji.
Spremljanje stanja genske raznovrstnosti
Raziskovalci opozarjajo, da je genska raznovrstnost ogrožena in bi morala biti vključena v spremljanje stanja in predstavljena odločevalcem. Članek: Hoban, S.; et al. (2021) Global commitments to conserving and monitoring genetic diversity are now necessary and feasible. BioScience 71: 964-976.
Znanstveniki o biosfernem območju Mura-Drava-Donava
V okviru Interreg projekta project lifelineMDD, pri katerem sodelujejo Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija in Srbija, so organizirali znanstveno konferenco. Osredotočila se je na UNESCO biosferni rezervat, ki sega v 5 držav. Več.
Monitoring v območjih Natura 2000
Organizacija EUROSITE je organizirala prvi del delavnice The effects of observer variation on field monitoring data and integrating new technologies for monitoring in Natura 2000 site management(virtualno), drugi del bo prihodnje leto izveden na Hrvaškem, več.
Uporaba logotipa Natura 2000
V okviru Evropskega tedna regij in mest (EU Regions Week), so pripravili sklop predstavitev o uporabi logotipa Natura 2000 za storitve in izdelke: supporting nature and people for a sustainable recovery (virtualno). Govorili so o priložnostih za promocijo trajnostnih storitev in izdelkov, ki prispevajo k ciljem Nature 2000, več.
NAPOVEDNIK
31. december 2021: rok za oddajo prijav na natečaj Biodiverziteti najbolj prijazen vrt.
15. januar 2022: rok za prijavo na natečaj EUSALP Izvirne poslovne ideje , ki imajo pozitiven vpliv na naravo in zeleno infrastrukturo,
31. januar 2022: rok za oddajo fotografij na natečaj Biodiverziteta – umetnost življenja / Kozjanski park.
februar/marec 2022: dogodek Disentangling the complexity and variability of Mediterranean temporary ponds (habitat type *3170) (datum ni potrjen), Italija.
31. marec 2022: rok za oddajo na ustvarjalni natečaj za mlade Po starih vijugah v boljši jutri.
14. april 2022: rok za prijavo na razpis BiodivERsA.
Napoved prireditev v naravnih parkih.
NARAVA NA KRATKO
Osnutek Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 – v javni razpravi
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo osnutek Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021. Pripombe in predloge lahko posredujete so 20. decembra 2021.
Ureditev parkirišč in ceste Soča-Lepena
Vlada RS je 18. novembra 2021 veljavni načrt razvojnih programov 2021-2024 uvrstila projekt Ureditev parkirišč in ceste Soča-Lepena v vrednosti 1.015.000,00 evrov. Cilji so umirjanje prometa, urejanje parkirišč ter turistična signalizacija v narodnem parku, zunaj njega pa v deležu, ki omogoča celovito umirjanje prometa v narodnem parku in zagotavljanje varne cestne infrastrukture za izboljšanje povezljivosti in dostopnosti naselij, naravnih vrednot ter kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju narodnega parka. Več.
Predlog zakona o varstvu okolja v parlamentu
Vlada je predlog zakona o varstvu okolja posredovala v sprejem Državnemu zboru, kjer je trenutno v prvi obravnavi.
Poslansko vprašanje o prehodih za ribe
Vlada RS je odgovorila na poslansko vprašanje mag. Dejana Židana glede monitoringa prehodov za vodne organizme na vseh objektih hidroelektrarn, več.
Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje. Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.