Skip to main content

Bilten e Natura 2000, št. 247 / januar 2022

SLOVENIJA


Predlog za Regijski park Pohorje 

Ozemlje bodočega regijskega parka Pohorje je v celoti območje Natura 2000. Leži na nadmorskih višinah nad 1200 metrov in zavzema približno 6000 hektarjev. Več.

 

Razpis za kanalizacijo: območja Natura 2000 imajo prednost

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo javni razpis, katerega cilj je izgradnja energetsko učinkovitih sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode v aglomeracijah pod 2000 PE. Sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo v območju Natura 2000, so deležni 10% dodatka pri sofinanciranju. Projekte bodo sofinancirali v višini 50% iz sredstev sklada Mehanizma za okrevanje in odpornost. Več

 

Novosti na Natura 2000 strani

Komunikacijska ekipa  projekta LIFE IP je posodobila rubrike Dokumentarni filmi, Kvizi in Miselne igre o Naturi 2000.


Mediji o Naturi 2000

V LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je Zavod Štirna pripravil 2. letno analizo medijskih objav o Naturi 2000 v Sloveniji. V preteklem letu se je število objav o Naturi 2000 v slovenskih medijih povečalo za 20 odstotkov. Več kot četrtino medijskih objav o Naturi 2000 v Sloveniji ustvarijo projekti Nature 2000 in projekt LIFE-IP NATURA.SI.  Njihova analiza lastnih digitalnih medijev  je pokazala, da je doseg družbenih omrežij v letu 2021 - v primerjavi s spletnim mestom - za dvakrat večji. Več.


Zimski popis ptic - na Cerkniškem jezeru 25. leto

Sredi januarja so prostovoljci na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi (predvsem na jezerih) izvedli zimsko štetje vodnih ptic. Podatke zbira DOPPS.

Na Cerkniškem jezeru je popis potekal že 25 leto. Med drugim so našteli dva orla belorepca, opazili so tudi družino planinskih orlov (2 odrasla in 1 mladič), kar je po zbranih podatkih največja številka doslej. Ugledali so tudi dva volka in vidro. Več.

Na zimskem popisu je sodelovala tudi ekipa Kozjanskega parka, ki je tudi tokrat popisala vodne ptice ob reki Sotli od Vonarja do izliva v reko Savo, več.


Obnova habitata koščičnega škratca na Ljubljanskem barju

V okviru projekta PoLJUBA  so očistili 6 km jarkov ter jih pokosili 9 km. S tem so želeli izboljšati pogoje za življenje kačjega pastirja koščičnega škratca na Ljubljanskem barju ter okrepiti njegovo populacijo na tem območju. Več


Projekt VIPava podaljšan

Projekt je podaljšan do jeseni 2023, več.  Izkopali bodo novo mlako v Biljah, namenjeno zlasti želvi sklednici, v Panovcu bodo nadgradili urepe za metulja strašničinega mravljiščarja, podaljšali bodo izlov tujerodnih želv.


O uspešnosti doselitve risa, odnos javnosti do risa

V okviru projekta LIFE Lynx poročajo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. V sezoni 2020/2021 so na območju slovenskih in hrvaških Dinaridov zabeležili 95 odraslih risov, pet risov pa ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji. Parjenje v sorodstvu je največja grožnja našim risom, zato spremljajo stanje populacije tudi s pomočjo genetskih analiz. Te kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije. Več.

Ponovno so izvedli javnomnenjsko raziskavo med lokalnimi prebivalci, lovci in rejci. Anketiranci imajo pozitivno stališče do risa, naklonjeni so tako ohranitvi risa kot tudi doselitvi novih osebkov, še zlasti lovci in splošna javnost. Rejci izražajo risu najmanj naklonjena stališča, a je njihov odnos do vrste v splošnem še vedno pozitiven, med leti se kaže celo izboljšanje. Več.


Ukrepi za zaščito pašnih živali

Ekipa projekta LIFE WOLFALPS je tudi v 2021 iskala rešitve za preprečevanje škod, ki jih volkovi povzročijo na pašnih živalih. V ta namen so iz projekta donirali pet kompletov. Na pomoč so priskočili še štirim rejcem, ki so potrebovali takojšnjo pomoč po napadu volkov - z začasnimi interventnimi kompleti so preprečili nadaljnjo škodo in rejcem svetovali v smeri vzpostavitve stalne zaščite. Več.

Javnosti so tokrat podrobneje predstavili trop na Jelovici in volka Mojmira, več.


Bober ob Gradiškem jezeru

Ekipa projekta LIFE Bober je – na podlagi opozorila preko aplikacije Bobrosled - opazovala sledi bobra na Gradiškem jezeru. Odkrili so tudi potencialno bobrišče ob Drtijščici. Več.


Vidre na Cerkniškem jezeru

Ekipa Notranjskega regijskega parka poroča o opažanjih vider na Cerkniškem jezeru. Takšna opažanja so redka, ker so vidre praviloma aktivne ponoči in so samotarske. So teritorialne živali, a se lahko teritoriji več samic v manjši meri prekrivajo, teritoriji samcev pa so večji in mejijo na več teritorijev samic. Opažanja več vider hkrati so izjemno redka, skoraj gotovo pa gre v tem primeru za samico z mladiči. Več.


50 belih vrb za puščavnika

Za zagotavljanje življenjskega prostora za hrošča puščavnika v naslednjih desetletjih je Krajinski park Goričko posadil 50 belih vrb. Sadili so jih na območjih, kjer že rastejo glavate vrbe, v katerih živi puščavnik - na mokrotnih travnikih v Kuzmi, Gornjih Slavečih in Nuskovi. Več.


 

EVROPSKA UNIJA


Smernice za vzpostavitev novih zavarovanih območij

Evropska komisija je objavila kriterije in smernice za vzpostavitev zavarovanih območij: Criteria and guidance for protected areas designations  (pdf, 28 str.). Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je namreč za enega od ciljev postavila zavarovanje vsaj 30 odstotkov kopenskih območij EU in 30 % morskih območij EU.


Kandidati za nagrado Natura 2000

Evropska komisija bo letos že šestič razglasila najboljše projekte varstva narave pod okriljem evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000. Za evropsko nagrado Natura 2000 so prejeli 40 prijav iz 15 držav EU. Med njimi sta tudi dva slovenska - LIFE for LASCA, ki ga vodi Zavod za ribištvo Slovenije, in Postojnska jama s projektom Varuhi mladičev človeške ribice. Več.


Prijave projektov LIFE Narava

Evropska komisija je države članice obvestila o številu oddanih prijav projektov LIFE. Na Naravi so bile oddane tri prijave, kjer je vodilni partner iz Slovenije, še pri šestih pa so slovenske organizacije partnerji pri projektih iz drugih držav. Skupno je bilo na Naravi oddanih 162 projektnih prijav v vrednosti 940.809.348,85 EUR.


V pripravi nova pravila o državni pomoči v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu

Evropska komisija je objavila predloge smernic in uredb, ki bodo urejale državno pomoč v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za obdobje 2023–2027 in pričela javno posvetovanje. Spremembe zajemajo tudi prilagoditve zaradi strateških prednostnih nalog EU, med njimi strategije za biotsko raznovrstnost. Komisija med drugim predlaga: uvedbo novih kategorij ukrepov pomoči, ki bodo skupinsko izvzete iz obveznosti priglasitve Evropski komisiji, na primer pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste, in pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov, ki nastanejo pri kmetovanju na zemljiščih na območjih Natura 2000. Več

 

BRANJE


Jegliči v Sloveniji 

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je izdal znanstveno monografijo Jože Bavcon, Blanka Ravnjak, Branko Vreš: Jegliči v Sloveniji - Primule v Sloveniji – Primeroses in Slovenia. Besedilo je v slovenščini in angleščini, knjiga ima 207 strani, cena je 29 EUR. Več


Monitoring rib

Objavili smo Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst rib in piškurjev: Primorski blistavec (Telestes muticellus), Barbara Semrajc, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, 2021 (pdf, 22 str.);  Mazenica (Leucos aula),  Barbara Semrajc, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, 2021 (pdf, 15 str.);   Grbasti okun (Gymnocephalus baloni), Barbara Semrajc, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, 2021 (pdf, 14 str.);  Grba (Barbus plebejus), Barbara Semrajc, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, 2021 (pdf, 36 str.);  Primorska nežica (Cobitis bilineata), Barbara Semrajc, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, 2019 (pdf, 14 strani) in Laški potočni piškur (Lethenteron zanandreai), Barbara Semrajc, Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, 2019 (pdf, 16 strani).


Medijski analizi Natura 2000

Na spletu sta poročili Špela Polak Bizjak in Vesna Stanić: Analiza medijskih objav o Naturi 2000 v Sloveniji v letu 2021, Zavod Štirna, Vipava, 2022 (pdf, 21 str.) in Špela Polak Bizjak in Vesna Stanić: Analiza spletnih medijev Natura 2000 Slovenija v letu 2021, Zavod Štirna, Vipava, 2022 (pdf, 13 str.).


Javnost o risih

Objavljeno je poročilo Bernarda Bele et al.: Odnos slovenske javnosti in interesnih skupin do risa in upravljanja z njim, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2022 (pdf, 51 str.).


Tujerodne vrste v slovenskem morju

Objavljeno je poročilo Mavrič, B., et al.: Spremljanje vrstne pestrosti in abundance tujerodnih vrst v slovenskem morju. Končno poročilo, junij 2021. Poročila 195. Morska Biološka Postaja, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran, (pdf, 87 str.)


Varstvo narave

Revija Varstvo narave številka 32 prinaša članke Ana Dolenc, Andreja Papež Kristanc, Sonja Rozman: Ravnanje z ostanki invazivnih tujerodnih rastlin (pdf, 24 str.); Ana Dolenc in Sonja Rozman: Pregled ukrepov za obvladovanje invazivne tujerodne vrste zahodna račja zel (Elodea nuttallii) v Sloveniji (pdf, 25 str.); Tjaša Pršin: Analiza rezultatov poročanj o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po Direktivi o habitatih ter Direktivi o pticah (pdf, 27 str.); Špela Gorički in Sara Strah: Sezonske selitve dvoživk na območju mrtvice Zaton ob Muri (Gornji Petanjci) med letoma 2014 in 2018 (pdf, 28 str.) ter Peter Skoberne: Spomini na potrditev nahajališča velikonočnice (Pulsatilla grandis) pri Ponikvi (pdf, 9 str.).


Svet ptic

Izšla je zimska številka revije Svet ptic (pdf, 60 str.), ki jo izdaja DOPPS. Davorin Tome v članku Ne samo svet ptic opozarja na temeljna vprašanja ohranjanja narave.


Svet pod Triglavom

Izšel je Svet pod Triglavom, Časopis za prebivalce, obiskovalce, prijatelje in podpornike Triglavskega narodnega parka (28 str.).


Lovec 

V januarski številki revije Lovec Lado Bradač piše o problematiki odstrela medveda. Miha Krofel idr. predstavijo nov raziskovalni projekt INTERMUC, posvečen prostoživečim mačkam v Sloveniji in Afriki, v rubriki Drevesne vrste se Mateja Kišek tokrat posveča rdečemu in črnemu boru. Boris Leskovic piše o posodobitvi Evropskega rdečega seznama ptic (2021). Janko Mehle povzema tuji tisk in poroča o velikem povečanju števila šakalov na Madžarskem ter o velikem povečanju finančnih sredstev za varovanje domačih živali pred napadi volkov z uporabo zaščitnih mrež na Bavarskem v preteklem letu.


Animalia

V podatkovni zbirki fotografij nevretenčarjev Animalia je zbranih že preko 6.300 vrst.


EIP projekti 

Objavljene so predstavitve Tanja Šumrada: Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji (EIP VIVEK); Tine Grebenc: Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev ter Petra Recko Novak: Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti.


BEE-DIVERSITY - razstava

Do 11. februarja je v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, Mestni knjižnici Kranj in na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete na ogled razstava BEE-DIVERSITY


Zavarovana območja - kriteriji in smernice

Objavljen je dokument Criteria and guidance for protected areas designations - Staff Working Document, Evropska komisija, Bruselj, 2022 (pdf, 28 str.).


Poročilo o doselitvi risov

Ekipa projekta LIFE LYNX je objavila poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem Fležar et al. 2022. Surveillance of the reinforcement process of the Dinaric - SE Alpine lynx population in the lynx-monitoring year 2020-2021. Technical report. Ljubljana, 2022 (pdf, 69 str).


Kako ris izbere svoj habitat

V nedavni študiji Ripari, L. et al. 2022. Human disturbance is the most limiting factor driving habitat selection of a large carnivore throughout Continental Europe. – Biological Conservation je ocenjena izbira habitatov evrazijskega risa v celinski Evropi. Na vseh študijskih območjih so se risi pri izbiri habitata na širši ravni (pokrajina) izogibali človeškim naseljem in cestam, na bolj lokalni ravni (domači okoliš) pa so izbirali območja z večjo številčnostjo plena in zavetij. 
 

Netopirji

Izšla je revija Hypsugo 6(1) (pdf, 66 str.) s prispevki o slovenskih netopirjih: Primož Presetnik, Aja Zamolo, Eva Pavlovič: Survey of potential bat roosts in caves and churches in the Radensko polje Nature Park and its vicinity in the year 2020 with notes on amphibians found in the caves; Primož Presetnik et al:: A review of Myotis brandtii and Myotis alcathoe records in Slovenia. Med zapisi s terena so tudi poročila Primož Presetnik, Aja Zamolo: Myotis emarginatus, 11.6.2021, Škocjan Caves (Divača), Slovenia


Invazivna školjka Arcuatula senhousia

O pojavu invazivne školjke Arcuatula senhousia v Severnem morju in možnih posledicah njenega pojavljanja v Evropi poročajo Watson, G.J., et al: Evidence for self-sustaining populations of Arcuatula senhousia in the UK and a review of this species’ potential impacts within Europe. Nature Scientific Reports, 2021 (pdf, 14 str.).


Upravljanje obiska

Organizacija Eurosite je organizirala spletni seminar o upravljanju z obiskom Visitors, a blessing or a burden?, na voljo je posnetek seminarja (YouTube, 1h 28min ) in predstavitev Imke de Jong: Visitor management in natural areas (pdf, 20 str.)

 

Atlas o kakovosti življenja v Sloveniji

ESPON (Evropsko omrežje za spremljanje prostorskega razvoja) je v angleškem jeziku izdal Atlas o kakovosti življenja v Sloveniji / Atlas on Quality of Life in Slovenia. Njegov urednik je Janez Nared. Vsebine so pripravili sodelavci ZRC SAZU (Geografski inštitut Antona Melika) in Janja Pečar z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Med poglavji so tudi Zelena infrastruktura, Zavarovana območja ter Ekosistemske storitve in bogastvo biotske raznovrstnosti (pdf, 260 str.). 

 

NAPOVEDNIK


4. februar 2022: rok za oddajo fotografij na natečaj Biodiverziteta – umetnost življenja 

15. februar 2021: rok za prijave na razpis Evropske komisije Obzorje/Horizon.

16-18 februar 2022: konferenca Towards forest management in line with the protection and conservation of biodiversity (virtualno).

16-18 februar 2022: konferenca World Heritage Beech Communities – experiences, results and conclusions, Angermünde, Nemčija.

9-11 marec 2022: seminar Disentangling the complexity and variability of Mediterranean temporary ponds (habitat type *3170), Rim, Italija.

29-30 marec 2022: konferenca World Heritage BEECH Forests: emPOWERing and catalyzing an ecosystem-based Sustainable Development BEECH POWER,  Kalkalpen National Park, Avstrija.

31. marec 2022: rok za oddajo na ustvarjalni natečaj za mlade Po starih vijugah v boljši jutri.

14. april 2022: rok za prijavo na razpis BiodivERsA.

 

Napoved prireditev v naravnih parkih.

 

NARAVA NA KRATKO

 

Direktor Zavoda RS za varstvo narave ponovno imenovan

Vlada je 20. januarja 2022  ponovno imenovala mag. Tea Hrvoja Oršaniča za direktorja Zavoda RS za varstvo narave. Več.


Imenovan direktor Triglavskega narodnega parka

Vlada je 20. januarja 2022 imenovala dr. Tita Potočnika za direktorja javnega zavoda Triglavski narodni park. Več.


Imenovanje članov v svet Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave

Vlada je v svet Zavoda RS za varstvo narave imenovala Jožeta Pustoslemška, Matejo Blažič in Jolando Rihter Pikl kot predstavnike Ministrstva za okolje in prostor ter dr. Petra Trontlja kot predstavnika Univerze v Ljubljani. Več.


Predlog za Regijski park Pohorje – javna razprava

Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo podalo predlog Uredbe o regijskem parku Pohorje. Javnost lahko poda pisne pripombe in mnenja do 11. marca 2022, več.


Poostren nadzor vožnje v naravnem okolju

Inšpekcija RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo – lovska inšpekcija je sredi januarja poostreno nadzorovala vožnje z motornimi sanmi v naravnem okolju. Sodelovali so tudi predstavniki Policije in Zavoda za gozdove Slovenije. Več


Ministrstvo podpira zasaditev avtohtonih medovitih dreves

V podporo ohranjanju biotske raznovrstnosti bo Ministrstvo za okolje in prostor podprlo projekt Čebelarske zveze Slovenije za zasaditev avtohtonih medovitih drevesnih vrst in ostalih rastlin. Več.

 

Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.

Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje.  Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava