SLOVENIJA
Prenovljen ukrep za varstvo kosca
Kmetijsko okoljsko podnebni ukrepi podpirajo izvajanje prilagojenih kmetijskih praks, ki imajo pozitivne učinke na naravo in okolje. Med njimi je tudi ukrep za varstvo vlažnih ekstenzivnih travnikov, ki so življenjski prostor številnim vrstam ptic, ki gnezdijo na tleh, tudi koscu. V letu 2022 se spreminja datum prve možne rabe (odvisen bo od pojavljanja kosca), uvedli so tudi dodaten način košnje (s puščanjem nepokošenega rešilnega otoka). Novost je tudi ta, da bodo kmetje v primeru doseganja rezultata upravičeni do dodatnega plačila. Več.
Upravljanje območij Natura 2000 – pogled nazaj
Ekipa projekta LIFE IP Natura.SI je objavila Krovni dokument Analize Programa upravljanja območij Natura 2000 (PUN) 2015-2020. Ugotavljajo, da je 83 % ukrepov iz priloge Cilji in ukrepi izvedenih ali v določeni fazi izvajanja - v primerjavi z izvajanjem preteklega programa to pomeni izboljšanje. Na več kot polovici področij se izvaja večina zastavljenih ukrepov. Še vedno pa je določen del ukrepov neizvedenih oz. so v določeni fazi izvajanja. Avtorji poročila opozarjajo, da bo v prihodnje nujno še tesnejše sodelovanje vseh sektorjev. Več.
Revitalizacija Mure pri Gradišču, obnova mrtvice Podkova
Na Zavodu RS za varstvo narave s partnerji so v okviru projekta Interreg lifeline MDD v bližini ribnikov v Gradišču začeli revitalizirati Muro. Reki so omogočili kontrolirano širitev struge, tok reke se bo zato upočasnil. Z vnosom proda v reko se bo zmanjšalo poglabljanje struge, kar bo deloma vplivalo na upadanje nivoja podtalne vode v okolici. Učinki ukrepa bodo izboljšali izboljšanje habitatov ogroženih živalskih vrst (ptic rečne struge kot so vodomec, breguljke, mali martinec, mali deževnik, nekaterih vrst rib…). Več.
Direkcija RS za vode je v okviru projekta Natura Mura pričela obnovo mrtvice Podkova v občini Lendava. Očistili bodo tri lokacije znotraj mrtvice in dve lokaciji na vzhodni strani mrtvice. Podaljšali bodo tudi omočeno območje mrtvice na severozahodni strani. S tem bodo razširili tudi življenjski prostor blizu živečega bobra. Več.
Za dvoživke oddvojili del ribnika
V Kozjanskem parku so v okviru projekta LIFE AMPHICON v ribniku Trebče vzpostavili območje brez rib in s tem dvoživkam omogočili uspešnejše razmnoževanje. Lesena stena prepušča vodo in hkrati preprečuje prehajanje rib v območje za dvoživke, kjer bodo mresti in paglavci varni pred ribjim plenjenjem. Več.
Obnovljena pot čez travnik Sv. Nikolaja
Občina Ankaran je na sredozemskem slanem travniku med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem, ki je edini tovrstni v Sloveniji in je del omrežja Natura 2000, zamenjala in podaljšala leseni mostovž. Ta je del odseka obalne pešpoti, ki bo v prihodnje potekala vse do Krajinskega parka Debeli rtič. Vzdolž nje bo občina spomladi postavila prenovljene usmerjevalne in informativne table, ki bodo predstavljale značilnosti slanega travnika in posamezne rastlinske vrste. Več.
Travniki Nature 2000 na kvizu Mladi in kmetijstvo
Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s partnerji organizirajo Kviz Mladi in kmetijstvo. Ena izmed tem bo Travniki Nature 2000. Kmetijske površine Sloveniji predstavljajo 20 odstotkov območij vseevropskega omrežja Natura 2000 in so pomemben del kmetijske kulturne krajine ter biotske raznovrstnosti. Več.
Kar štirje risi z novimi ovratnicami
Slovenski ekipi LIFE Lynx je uspelo s telemetrično ovratnico opremiti še dva risa: Katalinu, doseljenemu iz Romunije, so ovratnico zamenjali, ris je bil ob odlovu v dobrem fizičnem stanju. Katalin si je vzpostavil teritorij na Menišijski in Rakitniški planoti, včasih pa tudi pogosto prečka reko Iško ter se giblje na območju Mokrca. Tu pa je teritorialen drug risji samec, ki ga je ekipa LIFE Lynx uspela opremiti s telemetrično ovratnico in poimenovala Igi, po bližnjem kraju Ig. Veterinar je ob pregledu opazil, da ima deformacije srca, ki so jih odkrili že pri treh risih v Dinarski populaciji, več.
Sredi februarja sta se v past – druga za drugo – v istem dnevu ujeli kar dve mladi risinji, najverjetneje potomki risinje Teje in Goruja. Prvo so poimenovali Valentina, drugo Neža, več.
Primorska podust v naravi preživela še eno zimo
Ekipa projekta LIFE FOR LASCA spremlja stanje primorske podusti na potoku Joušček. Ugotavljajo, da se osebki primorske podusti še naprej prilagajajo na naravno okolje in se normalno prehranjujejo, rastejo in premikajo po potoku – vse to je dobra novica pred spomladansko drstno sezono. Več.
Velikonočnica in območje Natura 2000 Boč
Velikonočnica, varovana tudi z direktivo o habitatih, ima v Sloveniji veliko zgodovinsko in simbolno vrednost. Prizadevanja strokovnjakov varstva narave, planincev in lokalnih skupnosti za ohranjanje velikonočnice so ključni dejavnik tudi za ohranjanje drugih vrst na območju Nature 2000 Boč - Haloze - Donačka gora. Preteklih 70 let proučevanja in obiskovanja velikonočnice na Boču so predstavili na predavanjih prek spleta. Več.
Motivi vrst Natura 2000 na remenkah
Mojstri izdelovanja prekmurskih remenk so navdih za okraševanje iskali v prebujajoči se naravi, poleg cvetličnih vzorcev so remenke krasili tudi motivi živali. Na razstavi na gradu Grad, ki jo je pripravil Krajinski park Goričko, si obiskovalci lahko ogledajo tudi remenke z motivi živali in rastlin vrst Natura 2000, več.
Gozdni rezervati in podlubnik
Zaradi izredno velikega pomena je 95 % površine vseh gozdnih rezervatov v celoti vključenih v območje Natura 2000. V zavarovanih gozdnih predelih gospodarjenje ni dovoljeno. Zatiranje podlubnikov je postalo glavni argument za sanitarne sečnje v zavarovanih gozdovih severne poloble, a se ob tem sproža vprašanje upravičenosti poseganja. Raziskovalci Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani in Gozdarskega inštituta Slovenije so raziskovali objektivno nevarnost širjenja podlubnikov iz gozdnega rezervata Poljšak v sosednje večnamenske gozdove. Več.
Načrti za interpretacijo v Središču ob Dravi
Občina Središče ob Dravi želi v sklopu projekta Drava – Natura 2000, reka za prihodnost javnost ozaveščati o zahtevah v projektu naslovljenih vrst in habitatnih tipov. Pripravili so načrte za intepretacijski poligon narave, sestavljen iz izobraževalno-motoričnih elementov, ki bodo pojasnjevali procese v ekosistemu ter vplive človeka nanje. Vzpostavili bodo tudi informacijski center narave. Dela naj bi zaključili do jeseni 2023. Več.
Projekt Grevislin zaključen
Zaključili so čezmejni projekt programa Interreg Italija-Slovenija za ohranjanje habitatov ob rekah Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah (Grevislin). Na slovenski strani so uredili dve učni poti, renaturirali poplavno območje ob Hublju in v Renčah uredili brežine. Spremljali so stanje ribjih združb, izvajali genetske analize in spremljali prostoživeče živali. V okviru dobrih praks so izvedli izobraževalna srečanja o dobrih kmetijskih praksah, šolarje pa popeljali na izlete za spoznavanje živalstva in rastlinstva. Več.
EVROPSKA UNIJA
Ministrska konferenca ob obeležitvi 30 let Nature 2000
Konec februarja so se v Strasbourgu na obletnici omrežja Natura 2000 sestali ministri in drugi predstavnik držav članic EU ter deležnikov s področja narave, med njimi tudi Slovenije. Poleg izmenjave znanj, izkušenj, in načrtov za prihodnost, je potekalo tudi ministrsko srečanje, kjer so ministri držav članic soglasno sprejeli Strasbourško deklaracijo. Ta med drugim poudarja pomen krepitve zmogljivosti za skupno delovanje na področju narave preko Nature 2000. Več.
Februarski sveženj kršitev prava EU
Evropska komisija v februarskem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke zoper države članice, ki niso izpolnile obveznosti iz prava EU.
Komisija poziva Nizozemsko k izvajanju ukrepov, ki jih zahteva direktiva o habitatih glede spremljanja naključnega ujetja in ubitja (prilova) pristaniških rjavih pliskavk z ribiškimi plovili in preprečevanja vznemirjanja vrst na območjih Natura 2000. Komisija Nizozemski pošilja uradni opomin, več.
Komisija poziva Slovaško, naj izpolni obveznosti iz direktive o habitatih. Slovaška je določila le 27 od svojih 473 območij, pomembnih za Skupnost, šestletno obdobje za določitev teh območij za posebna ohranitvena območja pa se je izteklo. Poleg tega še vedno ni določila podrobnih ohranitvenih ciljev za posamezna območja in potrebnih ohranitvenih ukrepov. Komisija je se je odločila izdati obrazloženo mnenje. Nadalje Slovaško poziva, naj upošteva pravila EU o okoljski presoji pri nacionalnem načrtu o uporabi hidroenergetskega potenciala in posameznih malih hidroelektrarnah. Slovaška mora izvesti strateško okoljsko presojo nacionalnega načrta o uporabi hidroenergetskega potenciala - od 37 malih hidroelektrarn iz slovaškega nacionalnega načrta je bila strateška okoljska presoja doslej izvedena le za štiri. Več.
Komisija je proti 15 državam članicam sprejela pravne ukrepe, da bi pospešila preprečevanje in obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst. Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška do julija 2019 niso pripravile, izvedle in Komisiji sporočile akcijskih načrtov za odpravo problemov, ki jih povzročajo najbolj invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo. Komisija odločila, da navedenim državam članicam izda obrazložena mnenja. Te države imajo na voljo dva meseca za odgovor in sprejem potrebnih ukrepov, sicer lahko Komisija zadeve predloži Sodišču. Več – novici Komisije in Ministrstva.
BRANJE
Volk v Sloveniji
Objavili smo poročilo Spremljanje stanja ohranjenosti volkov v Sloveniji v sezoni 2020-2021, končno poročilo. Zavod za gozdove Slovenije, Univerza v Ljubljani - Biotehniška fakulteta, Triglavski narodni park, Društvo Dinaricum, Ljubljana, 2021 (pdf, 60 str.).
Invazivne tujerodne vrste – poti vnosa
Objavili smo gradivo Sonja Rozman et al.: Poti vnosa invazivnih tujerodnih vrst. Strokovne podlage za pripravo akcijskega načrta za obravnavanje prednostnih poti vnosa invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (2022 – 2027). Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, 2022 (pdf, 68 str.).
Analiza preteklega programa upravljanja Nature
Objavili smo gradivo Ida Jelenko Turinek et al.: Krovni dokument Analize Programa upravljanja območij (PUN) 2015-2020, Ministrstvo za kolje in prostor, 2022 (pdf, 44 str.).
Dvojno jezero – odpadne vode
Objavili smo Izboljšanje stanja naravne vrednote Dvojno jezero – priprava idejnega projekta za zmanjšanje vpliva odpadne vode iz planinske koče, končno poročilo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 2022 (pdf, 44 str.).
Trdoživ
Izšla nova številka Trdoživa – biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave.
Regljač
Izšla je druga številka novičnika Regljač (pdf, 60 str.). Sodelavci projekta LIFE AMPHICON v njem objavljajo drugi pregled stanja dvoživk na cestah in izvedenih varstvenih ukrepih na državnem nivoju.
Koroška
Zveza geografov Slovenije je izdala monografijo Koroška od preteklosti do perspektiv (ur. Matjaž Geršič), Ljubljana, 2021. V njej so objavljeni tudi prispevki Mojca Bedjanič et al.: Karavanke UNESCO Globalni Geopark: nova identiteta čezmejnega območja?, Andrej Grmovšek, Nejc Pozvek, Tanja Lešnik Štuhec: Regijski park Pohorje – rešitev za naravovarstvene in razvojne izzive Pohorja? ter Borut Stojilkovič: Vrednotenje geodiverzitete kot orodje za ugotavljanje geoturističnega potenciala. (pdf, 439 str.).
Geografski vestnik
Izšli sta številki Geografskega vestnika 2021, med članki je tudi Mateja Šmid Hribar, Anže Japelj, Suzana Vurunić: Sistematično kartiranje raziskav o ekosistemskih storitvah v Sloveniji.
Prepoznavanje trajnostnih kmetijskih praks
V okviru projekta Grevislin so izdali brošuro Prepoznavanje trajnostnih kmetijskih praks (pdf, 25 str.).
Objavili so tudi poročilo Elisabetta Pizzul, Marco Bertoli: Analiza ribjih združb, Univerza v Trstu, v kateremo so podatki o ribjih združbah v rekah Soča in Vipava, zlasti o prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst.
Gospodarjenje z gozdovi v okolici rezervata Poljšak
Biotehniška fakulteta je objavila predstavitve s posveta Gospodarjenje z gozdovi v okolici rezervata Poljšak (2021): J. Diaci in A. Rozman: Smrekovi gozdovi in okoljske spremembe (pdf, 15 str.); D. Roženbergar, T. A. Nagel in T. Mihelič: Vloge gozdnih rezervatov in staroraslih gozdov (pdf, 22 str.); K. Groznik Zeiler: Pomen gozdnih rezervatov za področje ohranjanja narave (pdf, 10 str.); R. Pavlin, M. de Groot in A. Kavčič : Integralna metoda obvladovanja podlubnikov (pdf, 13 str.); M. Jurc: Obvladovanje podlubnikov v dobi klimatskih sprememb (pdf, 29 str.); T. Hauptman, M. Jurc, R. Pavlin, M. de Groot, A. Kavčič, V. Leban, A. Poje in J. Krč: Raziskovalno delo v okolici rezervata Poljšak - predstavitev rezultatov (pdf, 18 str).
Dobre kmetijske prakse
KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je v okviru projekta GREVISLIN izdal brošuro Dobre kmetijske prakse - Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah / Buone pratiche agricole - Infrastruttura verde, conservazione e miglioramento dello stato delle specie a rischio e degli habitat lungo i fiumi (pdf, 24 str.)
Okrasna gizdavka - ali jo poznate?
Krajinski park Sečoveljske soline je izdal zgibanko o okrasni gizdavki, tujerodni sladkovodni želvi, ki ogroža našo domorodno močvirsko sklednico. Poleg poljudnega teksta in predstavitev obeh podvrst ter naše močvirske sklednice, je zgibanka Okrasna gizdavka - ali jo poznate? (pdf, 2 str.) opremljena še z zanimivim stripom.
Velikonočnica na Boču
Predavanja dr. Petra Skoberneta, Tanje Košar Starič, dr. Jerneja Jogana in Janka Kovačiča v sklopu spletnega dogodka 70 let proučevanja in obiskovanja velikonočnice na Boču so objavljena na spletu (YouTube, 2uri 9 min)
V okviru projekta LIFE IP Natura.SI je ekipa Štirne objavila tudi kviz Kako dobro poznate velikonočnico?
Krajinski park Sečoveljske soline
V sklopu serije oddaj Radia Slovenija Kdo smo? je novinar Ivan Merljak v razgovoru z Iztokom Škornikom predstavil Krajinski park Sečoveljske soline (36 min.).
V imenu narave
RTV Slovenija je med podkasti V imenu narave (z Meto Ornik) objavila tri nove pogovore: z Uršo Fležar, raziskovalko na Univerzi v Ljubljani in strokovno sodelavko na Zavodu za gozdove Slovenije, z Ivanom Esenkom in z Bojano Lipej iz Naravnega rezervata Škocjanski zatok.
Varstvo netopirjev v objektih kulturne dediščine
Na TV Slovenija je v oddaji Dobro jutro voditeljica Mojca Mavec gostila Primoža Presetnika, ki je govoril o netopirjih, Naturi 2000 in varstvu netopirjev v gradovih cerkvah in drugih stavbah kulturne dediščine (101 min).
Preference kmetov in varstvo travišč v Sloveniji
V članku Tanja Šumrada et al.: Farmers’ preferences for result-based schemes for grassland conservation in Slovenia, Journal for Nature Conservation Volume 66, April 2022, so povzete raziskave o preferencah kmetov na dveh območjih Natura 2000 v Sloveniji do pogojev plačila, načina nadzora, usposabljanja in skupinskega bonusa v okviru ukrepa za ohranjanje travišč.
Širitev velikih zveri v Evropi
Na spletu je objavljen članek Marta Cimatti et al.: Large carnivore expansion in Europe is associated with human population density and land cover changes, Diversity and distributions 2021. Vol. 27, no. 4 (16 str.), med avtorji sta tudi Miha Krofel in Miha Marenče.
Divja mačka in njeno prehranjevanje
Na spletu je objavljen članek Miha Krofel, Damjan Južnič, Maximilian L. Allen, 2021, Scavenging and carcass caching behavior by European wildcat (Felis silvestris), 2021 (povzetek).
Delovna mesta in ohranjanje biotske raznovrstnosti
Izšel je članek Ruault, J.-F. et al. (2022) A biodiversity-employment framework to protect biodiversity. Ecological Economics 191.
Stroški raznovrstnosti – mešanice semen za travišča
Izšel je članek na temo raznovrstnosti na traviščih in problematike višjih cen travnih mešanic – Schaub et al: (2021) The costs of diversity: higher prices for more diverse grassland seed mixtures. Environmental Research Letters, 16(9) (pdf, 13 str.).
Območja Natura 2000 in selitvene poti ptic
Predstavitve z virtualnega dogodka Central East Atlantic Flyway - Atlantic and Continental Natura 2000 sites as bird migration hotspots, ki je potekal oktobra 2021, so na spletu.
Sladkovodni habitati Natura 2000
Na spletu so objavljena gradiva z dogodka Assessment and management of Natura freshwater habitats, ki je virtualno potekal novembra 2020: poročilo (pdf, 36 str.) in dokument: Principles for a shared ecological rationale for more integrated implementation of the nature and water Directives (pdf, 10 str.), ki naj bi pripomogel k bolj povezanemu izvajanju vodne direktive in direktiv s področja narave.
Evropski portal biotske raznovrstnosti
Portal EUROPABON Evropski portal biotske raznovrstnosti nudi dostop do podatkov in analiz sprememb.
NAPOVEDNIK
15. marec 2022: rok za oddajo fotografij na natečaj 3. fotografskem natečaju Mi v pokrajini.
22-24 marec 2022: srečanje EU-LIFE Platform meeting on Marine Protected Area management experiences towards strictly protected areas, La Rochelle, Francija.
29-30 marec 2022: delavnica Workshop on butterflies and EU Biodiversity Strategy targets (virtualno).
29-30 marec 2022: konferenca World Heritage BEECH Forests: emPOWERing and catalyzing an ecosystem-based Sustainable Development BEECH POWER, Kalkalpen National Park, Avstrija.
31. marec 2022: rok za oddajo na ustvarjalni natečaj za mlade Po starih vijugah v boljši jutri.
14. april 2022: rok za prijavo na razpis BiodivERsA.
18. – 20. maj 2022: 1. mednarodna konferenca LIFE AMPHICON Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov / Amphibian conservation and habitat restoration, Grosuplje.
20-21. maj 2022: mednarodno srečanje Varstvo človeške ribice in njenega habitata v izzivih podnebnih sprememb / Conservation of proteus and its habitat facing climate change challenges, Trst, Italija.
31. maj – 2. junij 2022: delavnica ASCOBANS' second workshop on management measures for small cetaceans in MPAs, Finska.
22-26 avgust 2022: kongres European Congress of Conservation Biology ECCB, Praga, Češka republika.
NARAVA NA KRATKO
Nov svet Parka Škocjanske jame, Zavoda za ribištvo Slovenije
Vlada je na seji 10. 2. 2022 v svet Javnega zavoda Park Škocjanske jame kot predstavnike ustanovitelja imenovala mag. Suzano Zupanc Hrastar, Jerneja Franca Premrla, Draga Kreša in dr. Matjaža Mikoša, več.
Na seji 24. 2. 2022 je Vlada v Svet Zavoda za ribištvo Slovenije kot predstavnika Ministrstva za okolje in prostor imenovala Roberta Bolješića, več.
Invazivne tujerodne vrste – osnutek akcijskega načrta
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Akcijskega načrta za obravnavanje prednostnih poti vnosa invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo in ga poslalo v javno razpravo. Svoje pripombe in predloge lahko posredujete do vključno 24. marca 2022.
Prevlada javne koristi – HE Mokrice
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo dokument Prevlada druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice – ponovljen postopek po odločitvi US. Rok za pripombe javnosti in nevladnih organizacij s stratusom stranskega udeleženca na dokumentacijo je 3. aprila 2022.
Novi raziskovalni projekti
Ministrstvo za okolje in prostor je nedavno podpisalo pogodbe za tri raziskovalne projekte (CRP), izbrane na podlagi razpisa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Projekt Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovca, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice izvaja Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Cilj je opredeliti nabor ukrepov za zmanjšanje obremenjevanja obeh izvirov na za človeško ribico sprejemljivo raven, primarno na kmetijskem področju in z ustreznejšim čiščenjem in odvajanjem komunalne odpadne vode.
Projekt Raziskave za opredelitev onesnaženosti podzemnih jam na ravni Slovenije, njihovo prednostno sanacijo ter monitoring stanja jam izvaja Geografski inštitut, ZRC SAZU. Cilji je izvesti popis onesnaženosti jam na ravni Slovenije na podlagi enotne metodologije, pripraviti načrt prednostne sanacije jam v Sloveniji, izdelati protokol za izvedbo sanacije jam v Sloveniji, ki bo usmerjal izvajalce k sistematičnemu pristopu reševanja problematike na terenu, ter izboljšanje monitoringa stanja jam.
Projekt Ekosistemske storitve – Kartiranje, vrednotenje ekosistemskih storitev območij varstva narave izvaja Geografski inštitut, ZRC SAZU. Glavni cilji so oblikovati metodo za identifikacijo, ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev, vzpostavitev protokolov kartiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev na vsaj enem izbranem pilotnem območju ter priprava priročnika s priporočili za vrednotenje ekosistemskih storitev in smernic za vključevanje koncepta ekosistemskih storitev v sistem varstva narave.
Koncesija Postojnska jama
Vlada RS je na seji 24. 2. 2022 sprejela Poslovni načrt koncesionarja za izvajanje koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem za leto 2022, Načrt vlaganj občine Postojna v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2022 in Načrt vlaganj občine Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2022. Več.
Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje. Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.