Natisni stran
Pomanjšaj Povečaj

Odgovor na uradni opomin Evropske komisije

30.11.2017

Vlada RS je 30. novembra 2017 sprejela odgovor Slovenije na uradni opomin Evropske komisije (EK) z dne 5. 10. 2017, iz katerega izhaja, da Slovenija ni ustrezno izpolnila nekaterih obveznosti, ki izhajajo iz Direktive o habitatih in Direktive o pticah. Slovenija v odgovoru zavrača očitke EK.

Glede očitane nejasne razmejitve med izravnalnimi in omilitvenimi ukrepi pojasnjuje, da veljavna zakonska ureditev 102. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) omogoča implementacijo zahtev Direktive o habitatih. Prav tako Slovenija pojasnjuje, da je bilo ustrezno razmerje med naravovarstvenim soglasjem in gradbenim dovoljenjem vzpostavljeno že z ZON, in sicer leta 2014. V zvezi z očitano kršitvijo zaradi ti. »tihega naravovarstvenega soglasja« k posegu Slovenija pojasnjuje, da ZON, ki ga je treba v tem delu, in sicer v razmerju do Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), šteti kot poseben zakon, določa posebna pravila in izjeme za področje ohranjanja narave. ZON izrecno zahteva pridobitev naravovarstvenih pogojev in pravnomočnega naravovarstvenega soglasja. Hkrati se novim Gradbenim zakonom (GZ) izdaja vseh prej samostojnih soglasij integrira v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, in se ti. tiho soglasje odpravlja na vseh področjih. Slovenija v nadaljevanju odgovarja, da obveznost izvajanja presoj sprejemljivosti velja po določilih ZON, in sicer tako za posebna območja varstva na podlagi Direktive o pticah kot za posebna ohranitvena območja na podlagi Direktive o habitatih.

Slovenija v svojem odgovoru zagovarja ureditev, ki v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi (ob samih poplavah ali drugih vzrokih) ne predvideva izvajanje zahtev Habitatne direktive. Poudarja, da mora slovenski zakonodajni okvir spoštovati zaveze vseh področij prava Evropske unije, kar vključuje tudi aktivno varovanje človekovih pravic in svoboščin posameznikov, vključenih v Temeljno listino o človekovih pravicah. Meni, da nastop okoliščin, v katerih je potrebno reševanje ljudi in premoženja oziroma so dobrine človekovega življenja in zdravja neposredno ogrožene ali se zahteva izvajanje nujnih ukrepov obrambe, ni načrt ali projekt v smislu Direktive o habitatih oziroma ni predmet (zahtev) omenjene direktive. Poudarja, da je treba določbo 10. člena ZON razumeti le kot razmejitveno določilo, ki navedeno izrecno opredeljuje in se, kot iz njega izrecno izhaja, uporablja le za čas trajanja neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženje. Enaki logiki sledi tudi spremenjeni Zakon o vodah (ZV-1), ki opredeljuje vrste izrednih ukrepov ob posebni vrsti naravne nesreče (nesreči zaradi škodljivega delovanja voda), ki jih je ob neposredni nevarnosti za življenje in zdravje ljudi dolžan zagotoviti izvajalec javne službe, ker jih v ukrepu intervencije ne zagotavljajo druge pristojne službe.

V zaključku odgovora Slovenija poudarja, da je določbe Direktive o pticah in Direktive o habitatih, ki dopuščata izjemne posege v populacije, prenesla na način, da dosega cilje obeh direktiv, hkrati pa vključila tudi zahteve Konvencije o selitvenih prostoživečih živalskih vrstah in njen hčerinski Sporazum o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic, katerih pogodbenici sta tako EU kot Republika Slovenija.

Več:


Nazaj

Na vrh