Skip to main content

Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja Natura 2000 vrst v gozdovih Pohorja

TEMA: Izvedba gozdarskih ukrepov
PROJEKT: SUPORT – Trajnostno upravljanje Pohorja 
FINANČNI MEHANIZEM: EGP 
ORGANIZACIJA: Zavod za gozdove Slovenije

Kratka vsebina/povzetek

V okviru projekta SUPORT je na podlagi uspešno izvedenih ukrepov nastal priročnik izvajanja ukrepov za ohranjanje in izboljšanje tarčnih kvalifikacijskih vrst v gozdovih Pohorja. Vsebina naslavlja ključne sektorske ukrepe gozdarstva, ki so se izkazali za uspešne in se sedaj že izvajajo v okviru redne gozdarske javne službe. Ukrepi sledijo Programu upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji za gozdarstvo.

Prostorska in časovna opredelitev dobre prakse

Izvajanje dejavnosti je bilo usmerjeno na ovršni del – greben Pohorja od Klopnovrških barij do smučišča Kaštivnik pod Malo Kopo. Posamezne akcije so se izvajale na delih površin 12 občin. Časovno je projekt potekal od 3. 2. 2015 do 30. 4. 2016.

Vsebina dobre prakse

a) Razlogi, ki so pripeljali do prijave in izvedbe aktivnosti projekta (kratka zgodovina problematike, ki je bila obravnavana v okviru projekta)

Pohorje je eden izmed velikih, strnjenih gozdnih kompleksov v Sloveniji. Zaradi svojih naravnih danosti je uvrščeno v ekološko omrežje Natura 2000, vendar so zaradi številnih dejavnikov, predvsem pa zaradi razvoja turizma in rekreacije, ogroženi najvrednejši deli narave Pohorja. Številnim vrstam ptic, dvoživk in metuljev upada številčnost. Zaradi ostrih naravnih razmer (strma, jarkasta pobočja, osojne lege, kisla matična podlaga in velika vodnatost) je gozd še danes prevladujoči element krajine. V pridobivanju novih površin ga je človek krčil in oblikoval značilno krajino celkov. Kopaste vrhove in položna slemena na grebenu je skrčil za košnjo in pašo živine. Tako je današnja podoba Pohorja odsev zgodovinske prepletenosti krajine in Pohorcev – njenih ljudi. V preteklosti je pohorski človek oblikoval prostor svoji rabi primerno in ga s časom spreminjal, prilagajal novim potrebam. Glažutarstvo, fužinarstvo, žagarstvo in paša so prostor oblikovali v preteklosti. V del pokrajine pa je Pohorec v najbolj burnih časih pomanjkanja prostora posegal previdno in se naravi sam prilagajal. Pohorska barja in šotišča kljub svojemu naravnemu spreminjanju nosijo del prvobitnosti. V dediščini preteklosti in v ohranjenosti prostora se zrcali velik kulturnozgodovinski pomen Pohorja. Pohorje je prepoznano kot izrazita turistična in rekreacijska destinacija (preko pol milijona nočitev na leto). Po podatkih PZS je slovenska planinska transverzala najbolj obremenjena z vožnjami prav na območju Pohorja. Vse to je povezano s človeškimi motnjami v naravovarstveno visoko vrednih območjih. Neusmerjen obisk, neurejen prometni režim in nadzor, časovno in krajevno neustrezne in tudi nelegalne dejavnosti na območju so le nekatere, ki negativno vplivajo na območje. Ključni problemi na območju: spreminjanje traviščnih in barjanskih površin v gozd, nezadostni ukrepi za krepitev funkcije ohranjanja biodiverzitete varovalnih gozdov, ekstenzivnih travišč in mokrišč, neusmerjene prostočasne aktivnosti v naravi, slaba učinkovitost upravljanja območja – ni nadzora in celostnega upravljanje območja Natura 2000 Pohorje.

b) Glavni namen projekta in izvedene aktivnosti/ukrepi v okviru projekta (rezultati projekta na terenu)

Cilj projekta SUPORT je bil poiskati rešitve za trajnostni razvoj Pohorja, ki bo hkrati zagotavljal ohranjanje naravovarstveno visoko vrednih območij in obstoj prostočasnih aktivnosti v naravi.
V sklopu projekta so bile oblikovane rešitve za:

  • Izboljšanje stanja mokrišč (34 ha, 18 pregrad na odvodnih kanalih), izdelava vodnih kotanj (2), zarasti očiščene barjanske površine (5 ha), traviščnih habitatnih tipov (19 ha, 580 m urejenega gozdnega roba) in varovalnih gozdov ter gozdov znotraj projektnega območja (1900 m novih in 850 m zamenjanih lesenih ograj za pomlajevanje, 17 ha ekocelic, slabih 9000 posajenih sadik drevja, slabih 4600 m odstranjenih nevarnih pomlajevalnih ograj, 7 odstranjenih lovskih objektov, itd.).
  •  Pridobivanje podatkov o stanju in razširjenosti petih vrst ptic na Pohorju, povečanje površine tarčnih habitatnih tipov in habitatov tarčnih vrst z ustreznim upravljanjem.
  • Usklajevanje interesov na projektnem območju.
  • Vzpostavitev modela sistema upravljanja na območjih z visoko vrednostjo biodiverzitete.
  • Vključevanje naravovarstvenih usmeritev v strateške dokumente sektorjev.

c) Prispevek, ki ga je imel projekt za gozdarsko prakso za območno enoto in širše za celotno Slovenijo

Izvedeni ukrepi za za ohranjanje in izboljšanje tarčnih kvalifikacijskih vrst v gozdovih Pohorja  so se izkazali za učinkovite in se od leta 2018 uporabljajo že v sistemu izvajanja ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti (lesene pomladitvene ograje na območjih koconogih kur, habitatno drevje, ekocelice z in brez ukrepanja, ind.) Priročnik vsebuje razlago ukrepov in je bil izdelan kot pomoč pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov ter oblikovanju življenjskega okolja za izbrane rastlinske in živalske vrste ter specifične habitatne tipe. Uporabljan je pri terenskem delu, primeren je tudi kot pripomoček za osveščanje lastnikov gozdov in ostalih koristnikov gozdnega prostora o pomenu biodiverzitete. V glavnem pa služi pri rednem delu načrtovalcev in revirnih gozdarjev in ima veliko vrednost v prenosu praks predvsem v alpskem in predalpskem prostoru.

Vključeni deležniki, partnerji, organizacije, strokovnjaki...

Ukrepi in priročnik so produkt sodelovanja strokovnih delavcev ZGS OE Slovenj Gradec, Celje in Maribor ter ZRSVN. Partnerji projekta so bili ZRSVN, Zavod za gozdove Slovenije, RRA Koroška, Občina Zreče in Občina Ribnica na Pohorju.

Dodatne informacije:

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava