Skip to main content

Sistemske spremembe PRP 2014-2020

Sistemske spremembe Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020 (PRP 2014-2020) obsegajo spremembe ciljnih operacij, v katere so se v okviru sheme Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) lahko vključili upravičenci v obdobju 2014 – 2020. Znotraj posamezne operacije so določene  obvezne in izbirne zahteve, za izvajanje katerih prejme kmet finančno nadomestilo. Dosedanje izvajanje operacij je pokazalo na nekatere pomanjkljivosti, ki so bile s spodnjimi spremembami odpravljene. Predstavljene so spremembe naslednjih ciljnih operacij:

Spremembe operacije HAB 

Sprememba operacije HAB v 2015 – določitev dodatnih datumov, ko raba ni dovoljena

Izhodišče in opis spremembe

V okviru operacije Posebni traviščni habitati (HAB) je bila pri vzpostaviti ukrepa obstoječa obvezna zahteva »HAB_KOS: Košnja/paša ni dovoljena do 30. 6.«. Slovenija je geografsko izredno raznolika. Na majhnem prostoru se izmenjujejo različne nadmorske višine, gorat in ravninski svet, bližina morja, sestava prsti, tipi podnebja. Iz tega izhaja tudi velika fitogeografska raznolikost (Slovenija je razdeljena na šest fitogeografskih regij). Zaradi enotnega datuma in dejstva, da je Slovenija izredno raznolika, v določenih delih Slovenije ni bilo interesa za vpis zaradi prepoznega predpisanega datuma prve košnje, ker je to predstavljalo prevelik odmik od običajne kmetijske prakse. Še posebej se je to odražalo pri vključevanju v obvezno zahtevo HAB_KOS na območju severovzhodne Slovenije, kjer je nedvoumno bilo potrebno popraviti datum začetka košnje v okviru te zahteve. 

Analiza vključevanja upravičencev v operacijo  HAB v letu 2015 je tako pokazala nujnost spremembe, saj operacija ni beležila pričakovanega vpisa. S spremembo se je določilo več datumov prepovedi košnje/paše glede na posamezna območja Slovenije. Določitev različnih datumov košnje je bila pripravljena s pomočjo fenološke raziskave za posamezne pokrajine. Predlagani datumi so postali: na območju Haloz košnja in paša nista dovoljeni do 1. 6., na območjih Goričko, Mura, Drava in Slovenske Gorice do 10. 6., na drugih območjih posebnih traviščnih habitatov pa do 30. 6. 

Učinki oz. rezultati spremembe

Z uvedbo različnih datumov prepovedi rabe je obvezna zahteva postala še bolj ciljno naravnana na ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, saj je omogočala upoštevanje ekoloških potreb travniških vrst in habitatnih tipov, da nemoteno in uspešno izvedejo svoj razvojni cikel (cvetijo, semenijo), s čimer se zagotavlja trajnost in ohranjanje njihovega pojavljanja. Premik datuma prve košnje/paše na območjih Natura 2000 Goričko, Mura, Drava in Slovenske Gorice še vedno predstavlja zamik od običajne prakse, saj se košnja na teh območjih praviloma začenja že 20. 5. Po 10. 6. večina trav na teh območjih že semeni, kar pomeni, da je košnja po tem datumu tudi z vidika ostalih vrst prilagojenih na tradicionalno rabo travnikov sprejemljiva in tudi potrebna. Po spremembi je v letu 2016 število vpisov v operacijo HAB_KOS poskočilo iz 3200 ha na 3641 ha vpisanih površin. S to spremembo je intervencija bolj privlačna za kmetovalce, hkrati pa je zamik košnje še vedno dovolj pozen, da omogoča semenenje travniških vrst rastlin, s čimer se prispeva k vsesplošnemu ohranjanju biodiverzitete.

Sprememba operacije HAB v 2017 - Mokrotni travniki in rajonizacija HAB

Izhodišče in opis spremembe

Glede na veliko geografsko raznolikost Slovenije (na majhnem prostoru se izmenjujejo nadmorske višine, gorat in ravninski svet, bližina morja, sestava prsti, tipi podnebja), iz česar izhaja tudi velika fitogeografska raznolikost (Slovenija je razdeljena na šest fitogeografskih regij), so bile podane strokovno utemeljene pobude, da bi se datum začetka rabe v okviru zahteve HAB_KOS spremenil še za druga območja. V ta namen so bili analizirani dolgoletni nizi podatkov (1970–2015) fenoloških faz cvetenja opazovanih rastlin in upoštevane padavinske ter temperaturne karte. Analiza je pokazala, da je določitev različnih datumov košnje zaradi razgibanosti in strukturiranosti države potrebna in smiselna. Zato se je na podlagi teh podatkov celotna država razdelila na pet časovnih pasov.

Za pet območij Nature 2000 se je datum začetka košnje v sklopu 1. spremembe PRP 2014–2020 v letu 2016 že korigiral (glej predhodni zapis Sprememba operacije HAB v 2015). Predlog nove spremembe takratne zahteve HAB_KOS pa je predvidel uvedbo petih različnih datumov prepovedi rabe (v razponu od 20. 5. do 30. 6. tekočega leta), in sicer košnja in paša nista dovoljeni do:

  • 20. 5. na območju Slovenske Istre;
  • 30. 5. na območjih Bela Krajina, Boč - Haloze - Donačka gora, Boletina - velikonočnica, Črete, Dobličica, Dobrava - Jovsi, Drava, Dravinja s pritoki, Goričko, Goriška Brda, Haloze - vinorodne, Kožbana, Krakovski gozd - Šentjernejsko polje, Kras 1, Lahinja, Ličenca pri Poljčanah, Marindol, Mirna, Mura, Nanoščica, Osrednje Slovenske gorice, Pregara - travišča, Reka, Soča z Volarjo, Trnovski gozd - Nanos 1, Trnovski gozd - Nanos 2, Vejar, Vrbina in Vrhoveljska planina;
  • 10. 6. na območjih Belški potok, Bled - Podhom, Češeniške gmajne z Rovščico, Črna dolina pri Grosuplju, Črni potok, Grad Brdo - Preddvor, Huda luknja, Kočevsko, Kozjansko, Ljubljansko barje, Mišja dolina, Notranjski trikotnik 1, Polhograjsko hribovje, Radensko polje - Viršnica, Rašica, Ribniška dolina, Rinža, Sava Medvode - Kresnice, Šmarna gora, Vitanje - Oplotnica, Vzhodni Kozjak in Zadnje Struge pri Suhadolah;
  • 20. 6. na območjih Banjšice, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Bohor, Čemšeniška planina, Gorjanci - Radoha, Kras 2, Krimsko hribovje - Menišija, Kum, Menina, Mrzlica, Notranjski trikotnik 2, Notranjski trikotnik 3, Razbor, Trnovski gozd - Nanos 3 in Zahodni Kozjak;
  • 30. 6. na območjih Breginjski stol, Julijske Alpe, Kamniško - Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje in Ratitovec ter na območjih mokrotnih travnikov (Bled - Podhom, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Črna dolina pri Grosuplju, Dolenja vas pri Ribnici, Huda luknja, Kobariško blato, Krimsko hribovje - Menišija, Lahinja, Mišja dolina, Notranjski trikotnik, Radensko polje - Viršnica, Rašica, Razbor, Ribniška dolina, Šmarna gora, Trnovski gozd - Nanos, Vzhodni Kozjak, Zelenci in Žejna dolina).

Z uvedbo različnih datumov prepovedi rabe in drugimi predlaganimi spremembami je postala operacija HAB še bolj ciljno naravnana na ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, saj omogoča upoštevanje ekoloških zahtev travniških vrst in habitatnih tipov, da nemoteno in uspešno izvedejo svoj razvojni cikel (cvetijo, semenijo), s čimer se zagotavlja trajnost in ohranjanje njihovega pojavljanja.

Z obstoječo operacijo HAB se ohranjajo tudi mokrotni travniki, ki so bili vključeni v grafični sloj posebnih traviščnih habitatov. V skladu s spremembo pa so bili iz tega sloja izločeni in prikazani ločeno, v samostojnem grafičnem sloju. Obstoječa območja posebnih traviščnih habitatov se zaradi spremembe mokrotnih travnikov v ločen grafični sloj niso spremenila, saj se je operacija HAB še vedno izvajala na teh območjih. S samostojnim grafičnim slojem območij mokrotnih travnikov pa se je lažje spremljalo izvajanje operacije HAB na teh območjih. Ker so mokrotni travniki najhitreje izginjajoč habitatni tip, ki je v Sloveniji ohranjen le še v fragmentih, je bilo potrebno upravičence v večji meri spodbuditi k njihovemu ohranjanju. Podatki za obdobje 2015–2017 so kazali, da je v operacijo HAB na območju mokrotnih travnikov vključenih le malo površin. Ker je iz prej omenjenega poročila izhajala resna grožnja za intenzifikacijo mokrotnih travnikov, je predlagana sprememba, z namenom izboljšanja stanja njihove ohranjenosti, za te travnike predvidevala višje plačilo za zahtevo HAB_KOS, ki temelji na možnosti (oportuniteti), da se te travnike spremeni v intenzivnejše, donosnejše travnike.

Kot dodatna spodbuda upravičencem, da bi se v večji meri odločali za vstop v operacijo HAB tudi na območju mokrotnih travnikov, se je predlagala dopolnitev zahteve HAB_ORGG. S to dopolnitvijo plačilo za izvajanje te zahteve višje, če se mokrotnih travnikov z dušikom iz organskih gnojil ne gnoji. Na ta način se je upoštevalo tudi biodiverzitetno raznolikost vrst in habitatnih tipov, ki se jih ohranja z operacijo HAB. 

Spremenila se je tudi zahteva glede minimalne obtežbe iz 0,2 na 0 GVŽ travojedih živali na hektar, da bi se v operacijo HAB lahko vključili tudi upravičenci, ki nimajo živali. Na začetku programskega obdobja je namreč bilo določeno, da mora biti povprečna letna obtežba pri operaciji HAB od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na hektar. S spremembo obtežbe od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na hektar so se v operacijo HAB lahko vključili tudi upravičenci, ki nimajo živali. Zaradi prejšnje veljavne obtežbe 0,2 do 1,5 GVŽ/ha se veliko potencialnih površin v operacijo HAB ni moglo vključiti.

Učinki oz. rezultati spremembe

Po spremembi se je območje vpisanih površin povišalo za območja HAB_KOS iz 3813 ha na 4679 ha vpisanih površin.

Spremembe operacije KRA

Sprememba zahteve KRA_OGRM – dopolnitev nabora alternativnih možnosti varovanja živali

Izhodišče in opis spremembe

Pri izvajanju zahteve »KRA_OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektroograjami in elektromrežami« v okviru operacije »Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri« je bilo možno živino zavarovati z visokimi premičnimi varovalnimi elektroograjami in elektromrežami, ki so pod napetostjo minimalno 5kV. Pri operaciji je bilo določeno, da mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/hektar. Za posamezno zahtevo se je plačilo dodelilo na hektar. Ukrep ni upošteval dodatnih možnosti varovanja živine pred zvermi. Pri izvajanju zahteve KRA_OGRM je prihajalo do težav, ker ni bila postavljena spodnja meja električne napetosti, ki še zagotavlja ustrezno varovanje črede pred napadi zveri, zato se je ta meja določila.

Dopolnil se je nabor alternativnih možnosti za varovanje živali tako, da se je dodala možnost zapiranja živine v staje ali ograde iz betonskega železa. V okviru spremembe se je spremenila tudi višina izplačila za površine, na katerih upravičenci zagotavljajo predpisano obtežbo, in bolj jasno opredelila napetost, ki jo morajo zagotavljati v elektorograji. Zahteva se je spremenila tako, da morajo ograje zagotavljati napetost 3 kV do 5 kV. 

Učinki oz. rezultati spremembe

Izkazalo se je, da je smiselno, da se nabor možnosti varovanja pašnih živali razširi, saj se le na ta način lahko omogoči ustrezno varovanje živali pred napadi zveri predvsem v nočnem času, kar je prispevalo tudi k doseganju zastavljenih ciljev. Prav tako je bilo smiselno jasneje definirati predpisano napetost v elektorograji. V skladu s spremembo so kmetijska gospodarstva v posamezne zahteve navedene operacije lahko vključila tiste površine, za katere so zagotavljala predpisano obtežbo. Plačilo se obračunava za površino, ki dosega povprečno letno obtežbo najmanj 0,5 GVŽ travojedih živali/hektar. Kmetijsko gospodarstvo, ki je zagotavljalo obtežbo 0,5 GVŽ travojedih živali/hektar ali več (do zgornje meje 1,8 GVŽ travojedih živali/hektar), je tako lahko pridobilo celotno višino plačila. 

Ker je namen operacije »Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri« ohranjanje ugodnega stanja ohranjenosti populacije velikih zveri in zagotavljanje sobivanja velikih zveri ob hkratni kmetijski dejavnosti, je predlagana sprememba omogočila, da se je operacija lahko izvajala na večjem obsegu površin trajnega travinja na zadevnih območjih.

Sprememba je povišala vključenost površin v naslednjem letu iz 502 vpisanih hektarjev na 1.072 vpisanih hektarjev, na katerih so aktivno varovali živali pred napadi zveri.

Sprememba operacije KRA_MEJ 

Izhodišče in opis spremembe

Operacija Ohranjanje mejic (KRA_MEJ) je vstopila v veljavo šele v letu 2017, saj je bilo potrebno za njeno izvedbo pripraviti ustrezne prostorske podlage. 
Pri operaciji KRA_MEJ se je črtala definicija mejice (dolžina mejice vsaj 20 m, širina pri tleh 2 do 8 m). Določila se je minimalna dolžine mejice, za katero posamezno kmetijsko gospodarstvo lahko uveljavlja plačilo, na 2 m. Po oceni strokovnjakov predlagana minimalna dolžina mejice generira okoljsko korist. Kot območje izvajanja so se določila območja Nature 2000, črtala pa se je takratna poimenska navedba posameznih območij. Območja, za katera se lahko uveljavlja plačila za to operacijo, so se po novem določila z nacionalno uredbo. Vsi ostali pogoji za izvajanje te operacije so ostali enaki.

Učinki oz. rezultati spremembe

Definicija mejice je bila relevantna le za zajem mejic (pripravo podatkovnega sloja mejic) in na izvajanje operacije ni imela vpliva, saj so lastniki lahko izbirali le med mejicami, ki so bile v podatkovnem sloju mejic. Določiti pa je bilo potrebno minimalno dolžino mejice, ki je lahko upravičena do plačila. Z izbrisom poimenskih območij Nature 2000, so se na ta način vključila tudi druga območja znotraj Nature 2000. Dolžina vpisanih mejic se je v naslednjem letu povečala za 14 km (120 km v letu 2017), leto zatem pa še za 14 km dolžine.

Operacija KRA_MEJ se v obdobju 2014-2020 sicer izvaja na samo sedmih območjih Nature 2000, čeprav so potrebe po ohranjanju teh krajinskih prvin tudi drugje. Operacija ima zelo veliko tehnično-izvedbenih težav. Zato je izvajanje na omejenem številu območij logično, pridobljene izkušnje in težave pa bodo pomembno pripomogle k nadaljnjemu razvoju še učinkovitejšega ukrepa/operacije.

Ostale spremembe operacij ukrepa KOPOP

Odprava mehkega pogojevanja vstopa v operacije ukrepa KOPOP

Izhodišče in opis spremembe 

Pri ukrepu KOPOP je bilo določeno, da morajo upravičenci, če se vključijo v izvajanje naravovarstvenih operacij HAB, MET, VTR ali STE, obvezne in izbirne zahteve teh operacij izvajati na najmanj 20 % površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj ekološko pomembnih območij (EPO) posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov in ekološko pomembnih območij steljnikov. Mehko pogojevanje obvezne vključitve najmanj 20 % površin trajnega travinja v omenjene štiri naravovarstvene operacije je predstavljalo oviro za številne potencialne upravičence. Številnim kmetom namreč majhen obseg obdelovalnih površin in/ali trenutne tehnologije obdelave ni omogočalo doseganje predpisanega praga 20 %, zato se v te operacije niso vključevali, čeprav bi bili sicer pripravljeni vpisati manjši delež svojih površin. To je bilo problematično, saj so podatki kazali, da vpisi v te operacije niso dosegali zastavljenih ciljnih vrednosti, zaradi velike naravovarstvene ogroženosti teh travnikov pa bi bilo potrebno zagotoviti čim večjo vključenost površin v te operacije in tako zagotoviti njihovo dolgoročno ohranjanje.

Sprememba je bila, da se kmetijskih gospodarstev, ki bi želela vstopiti v eno ali več od navedenih naravovarstvenih operacij, ne omejuje z minimalnim deležem površin trajnega travinja, ki ga morajo vključiti v posamezno operacijo. Pri štirih naravovarstvenih operacijah se je zato črtal pogoj, da je v te operacije treba vključiti najmanj 20 % površin trajnega travinja znotraj zadevnih območij.

Učinki oz. rezultati spremembe

Sprememba je povzročila povišane vpise v naslednjem letu pri HAB_KOS za 441 ha (3.200 ha v letu 2015), pri MET_KOS za 114 ha (468 ha v letu 2015), pri VTR_KOS za 177 ha (1.063 ha v letu 2015) in pri STE_NPAS za 1 ha (14 ha v letu 2015) vpisanih površin.

Sprememba višine plačil pri obveznih zahtevah MET_KOS, VTR_KOS in STE_KOS

Izhodišče in opis spremembe

Vpis v operacije MET, VTR in STE v letu 2015 še zdaleč ni dosegel pričakovanih površin vpisa. Nastala situacija je bila podrobno analizirana. Ugotovljena so bila nekatera dejstva, ki pomembno vplivajo na metodologijo in višino izračuna. Višina izračuna je pred spremembo veljala na podlagi sledečih predpostavk: običajna kmetijska praksa na travinju zajema pridelavo sena, travne silaže in paše (vse tretjinsko) na dobrem dvokosnem travniku glede na območje pojavljanja zahteve. Izračun plačila zaradi prepovedi gnojenja in časovne omejitve košnje predvideva majhen pridelek slabše kakovosti na enokosnem travniku, v pričakovanem razmerju slabše seno 80 % in travna silaža slabše kakovosti 20 %. Paša zaradi prepovedi gnojenja ni upoštevana. Izpad količine pridelane krme in izgube energije se pokriva z najemom primerljivega travnika in dokupom močne krme. Pri izračunu plačila je upoštevana dodatna poraba časa za košnjo od sredine navzven zaradi večjega števila obračanj pri košnji (za VTR_KOS). 

Pri obveznih zahtevah »MET_KOS: Košnja/paša ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom«, »VTR_KOS: Košnja ni dovoljena pred 1. avgustom« in »STE_KOS: Košnja/paša ni dovoljena do 25. avgusta« so se spremenile višine plačil. Za območja pojavljanja zahteve, kjer je možna sprememba trajnega travinja v njive, je bila pri izračunu predvidena potencialna pridelava na njivah. 

Učinki oz. rezultati spremembe

Nastala situacija je bila podrobno analizirana. Ugotovljena so bila nekatera dejstva, ki pomembno vplivajo na metodologijo in višino izračuna, kot npr. odsotnost razpoložljivih travnikov za najem ter večji delež silažne koruze med poljinami. Višine plačil so se za območja, kjer je možna potencialna pridelava na njivah zvišale za 90 €. Za ostala območja pa za 60 € (MET_KOS za 20 €). S tem so ukrepi postali bolj atraktivni za vpis. Sprememba je povzročila povišan vpis v naslednjem letu pri MET_KOS iz 415 ha na 530 ha, pri VTR_KOS iz 309 ha na 397 ha in pri STE_KOS iz 14 ha na 15 ha vpisanih površin.

Sprememba pogoja glede velikosti GERK pri izbirnih zahtevah HAB_NPAS in VTR_NPAS ter obveznih zahtevah MET_NPAS in STE_NPAS

Izhodišče in opis spremembe

Pri zahtevi NPAS pri operacijah MET, VTR in STE je veljala naslednja zahteva: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika. Puščanje nepokošenih pasov je namenjeno zagotavljanju dodatnih pozitivnih učinkov na ciljne vrste in habitatne tipe, ki so vključeni v navedene operacije. Ti pasovi namreč služijo kot donor semenskega materiala in so za številne vrste živali zatočišče po košnji in mikrohabitat za gnezdenje, prehranjevanje in razmnoževanje v tekočem ali naslednjem letu. Več kot je takšnih struktur v krajini, večje naravovarstvene učinke se lahko pričakuje. Pri tem sama velikost posameznih pasov lahko variira, svojo funkcijo pa učinkovito upravljajo že, če so le nekaj ali nekaj deset kvadratnih metrov veliki. Iz tega razloga je bilo smiselno vstopni prag velikosti GERK zmanjšati iz 1 hektarja na 0,3 hektarja, saj se posledično lahko pričakuje večja vključenost površin v to zahtevo, s čimer se zagotovi večja prisotnost omenjenih struktur v krajini, kar bo ugodno vplivalo tudi na sposobnost migracij in genskega pretoka znotraj populacij na ciljnih območjih.

Pri zahtevah, ki se nanašajo na puščanje nepokošenega pasu na travniku v okviru operacij HAB, MET, VTR in STE, se je spremenila zahtevana velikost GERK iz 1 hektarja na 0,3 hektarje.

Učinki oz. rezultati spremembe

Sprememba, ki določa velikost GERK 0,3 hektarja, je še vedno omogočala ustrezno izvajanje zahteve tako s tehnološkega vidika (možnost uporabe mehanizacije) kot tudi naravovarstvenega vidika, saj lahko že manjša površina nepokošenega pasu opravlja funkcijo zatočišča (refugija) za mnoge prosto živeče živalske vrste (sesalce, ptice, metulje in ostale žuželke) in omogoča ohranjanje rastlinskih vrst (omogočanje semenitve), ki so značilne za naravno travinje. Sprememba je povzročila povišane vpise v naslednjem letu pri HAB_NPAS za 153 ha (583 ha v letu 2015), pri MET_NPAS za 145 ha (228 ha v letu 2015), pri VTR_NPAS za 47 ha (349 ha v letu 2015) in pri STE_NPAS za 1 ha (11 ha v letu 2015) vpisanih površin.

Sprememba operacije STE 

Izhodišče in opis spremembe

V okviru ukrepa KOPOP se izvaja tudi operacija Steljniki (STE), ki je namenjena ohranjanju steljnikov (travnikov, ki se kosijo v poznem poletju, zato je trava večinoma uporabna le za steljo ), s čimer se varujejo vrste, ki potrebujejo zelo ekstenzivno rabo (košnjo le enkrat letno ali celo enkrat na dve leti). Primer vrste, ki se varuje s to zahtevo, je barjanski okarček (Coenonympha oedippus), čigar življenjski prostor se je v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšal. Vzrok za drastičen upad številčnosti barjanskega okarčka oz. njegovo skorajšnje izumrtje je predvsem v neustreznem načinu rabe travnikov (gnojenje, baliranje, požiganje, ...), vključno s prezgodnjo košnjo. Košnja v obdobju maj–julij namreč povzroči neposredno uničenje nemobilnih bub, jajčec in/ali malo mobilnih mladih gosenic, ki se pred kosilnico ne morejo umakniti ter izgubo hranilnih virov za gosenice. Košnja v obdobju avgust–oktober pa lahko povzroči neposredno uničenje mladih gosenic, ki se pred prezimovanjem aktivno hranijo v zgornji plasti travniške vegetacije do konca oktobra (ali celo sredine novembra) ter izgubo njihovih hranilnih virov.

Travniki, kjer se pojavlja metulj barjanski okarček so praviloma zelo vlažni oz. mokrotni. Optimalen datum rabe teh travnikov (košnja travinja), upoštevajoč ekologijo vrste, bi bil med 15. 11. tekočega in 15. 3. naslednjega leta. V praksi je to zelo težko izvedljivo, saj so travniki v tem obdobju praviloma tako mokri (ali pokriti s snegom), da je traktorska košnja nemogoča. Ključna zahteva pri obstoječi operaciji STE je bila tako zakasnela košnja (po 25. 8.). Ta datum je bil določen kot kompromis med ekološkimi potrebami vrste in še možno kmetijsko rabo, čeprav za barjanskega okarčka ni idealen. Tudi ta datum ukrepa (raba po 25. 8.) je bil problematičen, saj je košnja po 25. 8. za barjanskega okarčka prezgodnja, poleg tega pa naravne danosti (namočenost terena) marsikdaj ne omogočajo tako pozne traktorske košnje. Zato se kmetje za izvajanje operacije STE večinoma niso odločali, saj je bilo tveganje za kršitev (ni možno izpolniti trenutno veljavne zahteve za minimalno rabo vsako leto) preveliko. Košnja v pomladnih mesecih je še bolj uničujoča kot pozno jesenska, saj bodisi uniči hranilne rastline gosenic, ko so le-te v najbolj intenzivnem obdobju rasti, bodisi uniči nemobilne stadije (bube); tiste bube, ki pa košnjo morebiti preživijo pripete na pokošenih bilkah, pa se nato s pokošenim travinjem odpeljejo s travnika. Tako je izguba populacije tega travnika lahko popolna.

Dodatna težava je bila tudi obveza vsakoletne rabe (košnje ali paše) celotne površine travnika, ki ni ustrezala tako barjanskemu okarčku kot tudi ne ostalim malo mobilnim rastlinojedim vrstam nevretenčarjev, saj s košnjo celotne površine habitata v trenutku izgubijo hranilne vire ter mesta za parjenje, prenočevanje, počivanje, skrivanje itd. Na morebitna okoliška nepokošena travišča pa se zaradi omejene mobilnosti ne morejo umakniti. Predlog za priznanje izjeme minimalne rabe vsako drugo leto se nanaša na obstoječe habitate barjanskega okarčka in na travnike (v bližini obstoječih habitatov), za katere obstaja velika verjetnost, da se bo vrsta na njih v prihodnje pojavila, če se bo upoštevalo zahteve operacije STE. Glede na kritično stanje vrste v osrednji Sloveniji (le ena majhna populacija na Ljubljanskem barju) je namreč nujno čim prej povečati velikost populacije in habitat vrste na Ljubljanskem barju, kar pa se lahko doseže le z izboljšanjem travnikov, kjer se vrsta še pojavlja in z vzpostavitvijo primernih travnikov v neposredni bližini še živeče populacije. Upoštevaje zelo nizek disperzijski potencial vrste – odrasle samice preletavajo le razdalje manjše od 500 m, je bila verjetnost, da bi odrasli osebki iz obstoječe populacije spontano naselili novo vzpostavljene površine habitata, zelo majhna.

S spremembo operacije se je na novo določilo, da se košnja lahko izvede po 1. 8. v tekočem letu. Prav tako se je predlagala sprememba, da se vsako leto pokosi le del travnika. Kot pogoj se je določila tudi prepoved nasipavanja travnikov in/ali njihovo zatravljanje s sejanjem tržnih travnih, travno deteljnih in drugih mešanic. Ker se je s spremembo operacije STE spremenilo, da se vsako leto pokosi le del travnika, obstoječa zahteva STE_NPAS ni bila več smiselna in se je črtala. S tem v zvezi so se spremenile tudi zahteva glede minimalne aktivnosti in višine plačila.

V novem modelnem izračunu so ključne predpostavke (višina pridelka (kg/ha) in nabor kmetijskih pridelkov), ostale enake kot pred predlagano spremembo. S spremembo je v novi operaciji STE bila predvidena letna košnja le polovice parcele. Predpostavka je bila, da se iz 50 % površine letno pospravi 45 % pridelka, ki je bil upoštevan pred predvideno spremembo, saj je ocena, da je nekaj pridelka zaradi košnje vsako drugo leto tudi popolnoma neuporabnega. Letni stroški spravila pridelka so zaradi obdelave le polovice parcele manjši, porabi se manj časa za košnjo in ostale faze spravila pridelka. Letni pridelek stelje pa je zaradi puščanja nepokošenega dela manjši, zato je prihodek od prodaje stelje nižji. Ker so se stroški pridelave znižali manj od znižanja prihodka, se je razlika odrazila v nekaj evrov višje izračunanem plačilu.
Učinki oz. rezultati spremembe

Kljub predlogom in premaknitvi datuma, da bi bila operacija bolj atraktivna, sprememba ni prinesla povišanega vpisa površin v ukrep. Rezultati lahko igrajo pomembno vlogo pri planiranju in kreiranju operacije v strateškem načrtu za Skupno kmetijsko politiko (SKP) po 2021.

Sprememba pogojev vpisa v HAB in MET – »čipkanje« slojev za operaciji HAB in MET na Goričkem

Izhodišče in opis spremembe

Po prvem letu izvajanja operacij HAB in MET se je izkazalo, da upravičenci na Goričkem vpisujejo skoraj izključno operacijo MET in to tudi na površinah, kjer je bilo pričakovati vpis operacije HAB.

V letu 2015 je bilo mogoče na celotnem območju Nature 2000 – Goričko vpisati HAB in MET med drugim zaradi prepletenosti pojavljanja vrst/HT z nasprotujočimi ekološkimi zahtevami (metulji – habitatni tipi). Na podlagi analize so bili sloji vpisa in KOPOP ukrepi dopolnjeni v letu 2016, območje za vpis MET se je zmanjšalo, območja za vpis HAB so postala strukturirana z različnim datumom prve košnje, ki se je v delih Goričkega iz 30.6. premaknil na 10.6. ali 1.6.

Učinki oz. rezultati spremembe

Nedvoumna ločitev potencialnih slojev za vpis je povečala ciljno usmerjenost izvajanja obeh ukrepov HAB in MET.

Sprememba zahtev glede vodenja evidenc uporabe gnojil in FFS pri operacijah HAB, MET, VTR in STE – odprava administrativnih ovir

Izhodišče in opis spremembe

Iz analiz glede vključevanja upravičencev v naravovarstvene ukrepe KOPOP je bilo ugotovljeno, da se veliko upravičencev ne vključi v operacije zaradi obveze vodenja evidence za celotno kmetijsko gospodarstvo. Večina upravičencev bi namreč v operacijo vključila le del svojih površin in bi zaradi tega morala voditi evidence glede gnojil in FFS za vse površine, s katerimi upravlja kmetijsko gospodarstvo (KMG). Ravno zaradi dodatnih administrativnih zavez se veliko upravičencev ni vključevalo v izvajanje naravovarstvenih operacij. Zato je bilo odločeno, da za KMG, ki se vključujejo le v naravovarstvene KOPOP operacije, teh zahtev ne bo potrebno izpolnjevati.
Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrep KOPOP, morajo poleg zahtev, opredeljenih pri posameznih operacijah, upoštevati tudi minimalne zahteve za uporabo gnojil in FFS. Minimalne zahteve za uporabo gnojil se nanašajo na vodenje evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki jih mora voditi KMG za vsa kmetijska zemljišča na KMG in iz katerih morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta organskih in mineralnih gnojil, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo. Minimalne zahteve za uporabo FFS pa se nanašajo na pravilno uporabo FFS iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost. To so predvsem pravilna uporaba, skladiščenje, vodenje evidenc uporabe, ki jih mora voditi prav tako za vsa zemljišča na KMG, itd. Iz evidenc morajo biti razvidni najmanj podatki o količini, koncentraciji in vrsti FFS, čas nanosa ter podatki o površini, kjer se je določeno FFS uporabljalo. 

Sprememba se je uveljavila za KMG, ki so vključena le v operacije HAB, MET, VTR, STE, Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri in Planinska paša. Tem KMG ni treba voditi podatkov o nabavi, porabi, oddaji, prejemu in zalogi posameznih vrst gnojil in FFS.

Učinki oz. rezultati spremembe

O rezultatih spremembe še ne moremo govoriti, saj se bo ugotavljala z vpisanimi površinami v letu 2020. Sklepamo pa, da bo zaradi odprave določenih administrativnih zahtev, ki kmete odvračajo k vpisu v operacijo in nimajo naravovarstvene osnove, vpis operacije povišan.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava