Skip to main content

Jezikovna kultura in oblikovanje sporočil

Jezik je temeljno sredstvo sporazumevanja, ki je kulturoško pogojeno. Oblike jezika - pisna, govorna, znakovna - se prepletajo v vsakdanji rabi. Jezik ima teorijo, zgodovino in sistem pravil – torej svojo znanstveno, strokovno in praktično rabo. Slovenski jezik je državni jezik in uradni jezik Republike Slovenije, kar je zapisano tudi v 11. členu Ustave Republike Slovenije, ter eden od 24 uradnih jezikov Evropske unije. V tem prispevku v splošnem orisujemo razsežnosti pomena jezikovne kulture v strateškem komuniciranju. Izpostavljeni so ključni poudarki za razumevanje in motivacijo sodelavcev drugih strokovnih področij za razumevanje pomena nege slovenskega jezika v strateškem komuniciranju varstva narave.

Slovenski knjižni jezik

Komunikološke teorije jezik opredeljujejo kot sredstvo sporočanja. Jezikovno kulturo Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot poznavanje in rabo jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika. Jezikoslovje in stilistika z besediloslovjem v praksi komuniciranja predstavljata vsakodnevno rabo pravil, raziskovanja zgodovine in preučevanja teorije jezika. 

Slovenski jezik delimo na naslednje zvrsti:
•    socialne zvrsti: zborni in pogovorni knjižni jezik, pogovorni jezik, narečja, interesne govorice
•    funkcijske zvrsti: praktično sporazumevalni jezik, strokovni jezik, publicistični jezik, umetnostni jezik
•    časovne zvrsti: sodobni jezik, zgodovinski jezik
•    mernostne zvrsti: vezana, nevezana beseda
•    prenosniške zvrsti: govorjeni jezik, pisani jezik

V strateškem komuniciranju varstva narave se vsakodnevno srečujemo z dihotomijo strokovnega jezika na eni strani ter praktično sporazumevalnega in publicističnega jezika na drugi strani. Pogosto se soočamo s situacijami pri prevzetih besedah, ki se uporabljajo v strokovni javnosti in niso prevzeta v slovenski jezik skladno s pravili slovenske slovnice. Neposredni prevodi iz tujih jezikov, danes najpogosteje iz angleščine, povzročajo dvoumnost ali ne podajajo pomenskosti kot tuja beseda. Razvoj jezika je odgovornost ne glede na znanost, iz katere izhaja strokovno poročilo ali publikacija. 

Priročniki slovenskega jezika

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je nacionalno središče za sistematično spremljanje in razlago slovenskega jezikovnega gradiva. Pod njegovim okriljem na podlagi raziskav nastajajo slovarji, zbirke in priročniki slovenskega jezika.

Na spletnem mestu Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU fran.si so dostopne obsežne zbirke splošnih, etimoloških, zgodovinskih, terminoloških in narečnih slovarjev.

Poleg teh delujeta tudi jezikovna in terminološka svetovalnica, ki razrešujeta jezikoslovna vprašanja uporabnikov, odgovori pa so na voljo vsem uporabnikom spleta.

Predlagajte nove slovenske ustreznice

Jezik ni samo sistem pravil in besedišča, temveč je živ sistem. V slovarju neologizmov najdemo nove besede, ki so nastale pred kratkim. Šele ob zadostni in širši rabi besede preidejo splošni razlagalni slovar (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Na spletnem portalu fran.si lahko nove besede iščemo v Sprotnem slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Prav tako pa lahko predlagamo nove slovenske ustreznice - med drugimi je trenutno aktualno iskanje slovenske ustreznice za “zero waste”. 

Oblikovanje sporočil

Ključna sporočila so namenjena temu, da ciljnim skupinam in deležnikom na kratko prenesemo tisto, za kar želimo, da si zapomnijo. Vsak ima svoje prioritete v dnevu – in samo mi se ukvarjamo v delovniku pretežno z Naturo 2000, medtem ko se naši deležniki pretežno ukvarjajo z drugimi temami. Če želimo, da bomo do njih prenesli sporočila, jih moramo načrtovati (strategija, načrt) in jih uporabljati povsod v komunikaciji. Običajno oblikujemo tri do pet ključnih sporočil in jih ponavljamo v vseh komunikacijskih orodjih in aktivnostih. Če želimo, da naši deležniki zaznajo sporočila, jih morajo srečati večkrat. Ključna sporočila lahko uporabljamo tudi več let – pomembno pa je tudi, da jih pri vsaki uporabi tudi presodimo, ali potrebujejo kakšno osvežitev.

Kako do učinkovitih ključnih sporočil?
1.    Cilji: Ključna sporočila morajo temeljiti na posnetku stanja, opredeljenih ciljnih skupinah in deležnikih ter ciljih. S tem pa podpirajo tudi cilje varstva narave, ki smo si jih oblikovali kot osnovo za načrtovanje komuniciranja.
2.    Potrebe deležnikov: Ključna sporočila naj bodo kombinacija med tem, kaj želimo mi sporočiti in kaj potrebujejo deležniki. 
3.    Informiranost, razumevanje, vedenje: Oblikujemo jih na treh nivojih – pri tem moramo biti pazljivi, da delamo po vrstnem redu (da ne zahtevamo spremembe vedenja, ne da bi delali na informiranosti):

  • Informiranost (ali želimo prenesti informacijo)
  • Razumevanje (ali želimo, da nas deležniki razumejo)
  • Sprememba vedenja (ali želimo, da deležniki spremenijo vedenje – poziv k aktivnosti)

4.    Prave besede: oblikovana naj bodo v jeziku deležnikov. Uporabite besede, s katerimi želite, da vas povezujejo. 
5.    Prave slike: poleg besednega oblikovanja sporočil je pomembno, da razmišljamo tudi o vizualizaciji – fotografije, video, ilustracije, grafike. Poleg teh sporočilo oblikujejo tudi zvok, prostor in gib.
6.    Uporabna v pogovoru: ključna sporočila morajo biti jasna, točna in kratka. Naj bodo taka, da si jih tudi sami lahko zapomnite in jih uporabite mimogrede v pogovoru.
7.    Pozitivna: ključna sporočila naj bodo pozitivna – negativna sporočila odvračajo od pripravljenosti za spremembo.
8.    Unikatna: sporočila naj bodo zanimiva, saj s tem prispevamo zapomnljivosti. In naj bodo samo vaša, unikatna.
9.    Fleksibilna: sporočila naj omogočajo fleksibilnost uporabe – tako da jih lahko prilagajamo za različne situacije.
 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava