Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi)
Odprta rastišča z rušnato pionirsko vegetacijo zahodne, srednje Evrope in panonskega gričevja. Sestavljajo jo enoletnice ali sukulentne do polsukulentne vrste na preperelem površju kamnitih površin ali peščeni podlagi na karbonatnih ali silikatnih tleh, kjer se pogosto pojavlja erozija.
Vključuje različne oblike in izolirane lokalne združbe sestavljene iz starih (reliktnih) in mladih vrst. Skupaj s travišči 34.35 ali včasih 34.31, 34.33 in 34.341 ali grmišči 31.8 sestavljajo vegetacijo pečin skalnatih predelov pod gozdno mejo srednje Evrope. Pojavlja se tudi na prodiščih, predvsem v nižinah. Porašča sekundarna rastišča, kjer vladajo podobne razmere.
Travišča omenjena v opisu tega habitatnega tipa (34.35, 34.31, 34.33 in 34.341) po tipologiji HTS 2003 v Sloveniji niso prisotna. Zato je treba ugotoviti, ali so ta travišča na območju Slovenije vseeno prisotna ali pa gre pri nas za analogijo z drugimi rastišči.
V Evropi splošno razširjen habitatni tip. Habitatni tip se pojavlja po vsej Sloveniji od nižin do gornjega montanskega pasu. Pojavljanje je praviloma fragmentarno, pogosto pa so rastišča tudi zelo nedostopna (skalne poličke, robovi skalovja...) in tudi zato o njih vemo malo.
Dodatna težava je zelo majhna površina tega habitatnega tipa, lahko le nekaj kvadratnih decimetrov ali metrov. Ta habitatni tip se lahko z istimi vrstami pojavlja tudi na prodiščih nižinskih rek.
Obravnavani habitatni tip je najbolj ogrožen na suhih delih prodišč, kjer ga lahko ohranjamo le z vzdrževanjem kompleksne rečne dinamike, nekoliko manj pa je ogrožen v skalovju, ki ga varuje že s svojo nedostopnostjo. Poleg tega se razmeroma hitro razvije tudi na novoodprtih skalnatih površinah, kot so npr. opuščeni kamnolomi, cestni useki ipd.
Za nestalna antropogena rastišča (zidovi, strehe, železniški nasipi ipd.) ogroženosti ne moremo opredeliti, saj so vsa ta rastišča prehodna in podvržena naravni sekundarni sukcesiji. Sam po sebi ta habitatni tip zaradi svojega pionirskega značaja ni stabilen, gre le za prehod med nezaraslo površino in kasnejšim suhim traviščem, vendar je na najbolj izpostavljenih mestih lahko tak razvoj zelo počasen, tako da se zaplate tega habitatnega tipa ohranjajo tudi desetletja dolgo.
Ker je velik del skalovja s tem habitatnim tipom tako nedostopen, je tudi razmeroma neogrožen, medtem ko je zelo ogroženo uspevanje tega habitatnega tipa na suhih rečnih prodiščih.