Skip to main content

Družbeno-gospodarske koristi

Ne povabimo medveda na kosilo

Naziv prijavitelja: Zavod za gozdove Slovenije

Partnerji in sodelujoči:
Partnerji: Zavod za gozdove Slovenije. Biotehniška fakulteta UL. Občina Pivka
Sodelujoči: občine in komunalna podjetja, lokalni pomočniki 

Območja Nature 2000: Nanoščica SI3000126, Radensko Polje - Viršnica SI3000171, Bloščica SI3000173, Ajdovska planota SI3000188, Javorniki-Snežnik SI3000231, Notranjski trikotnik SI3000232, Julijske Alpe SI3000253, Trnovski gozd - Nanos SI3000255, Krimsko hribovje - Menišija SI3000256, Kočevsko SI3000263, Gorjanci - Radoha SI3000267 

Kratka predstavitev: Dolgoročno ohranjanje rjavega medveda je v Sloveniji mogoče le ob sobivanju človeka in medveda, saj se domači okoliši medvedov in človeška naselja pogosto prekrivajo. Konfliktne situacije, kot je približevanje in zahajanje v naselja, so poleg pojava škod na človekovem premoženju ena glavnih groženj dolgoročnemu ohranjanju vrste. Medvede v bližino naselij privabljajo odpadni viri hrane, kot so smeti, kompostirani odpadki in klavniški odpadki. Posledici zahajanja medvedov v naselja sta postopna izguba strahu pred človekom in povezovanje človeka z viri hrane. Da bi omejili pojavnost zahajanja medvedov v naselja in s tem omogočili uspešnejše sobivanje ljudi z medvedi, smo v okviru projekta LIFE DINALP BEAR na nekaterih najbolj »konfliktnih« lokacijah po Sloveniji postavili medovarne komostnike in smetnjake. Zaradi pojava novih potreb po zaščitnih sredstev na terenu, predvsem pa za namene ozaveščanja prebivalcev ter promocijo ukrepa, smo aktivnosti nadaljevali v tudi sklopu projekta Carnivora Dinarica. 

Preprečevanje škod po velikih zvereh

Naziv prijavitelja: Zavod za gozdove Slovenije

Partnerji in sodelujoči: Partnerji: Zavod za gozdove Slovenije. Biotehniška fakulteta UL. Dinaricum.
Sodelujoči: vzreditelji pastirskih psov, rejci pašnih živali in čebelarji 

Območja Nature 2000: Nanoščica SI3000126, Radensko Polje - Viršnica SI3000171, Bloščica SI3000173, Ajdovska planota SI3000188, Javorniki-Snežnik SI3000231, Notranjski trikotnik SI3000232, Julijske Alpe SI3000253, Trnovski gozd - Nanos SI3000255, Krimsko hribovje - Menišija SI3000256, Kočevsko SI3000263, Gorjanci - Radoha SI3000267

Kratka predstavitev: Škode na človekovem premoženju so eden najpogostejših vzrokov za nastanek konfliktov med človekom in volkom ter medvedom. Z namenom zmanjšanja konfliktov Zavod za gozdove Slovenije aktivno deluje na področju preprečevanja škod po velikih zvereh. Za varovanje pašnih živali in čebelnjakov v sklopu različnih projektov sodeluje s kmeti, čebelarji in rejci pastirskih psov. Kot ena izmed najučinkovitejših ukrepov sta se izkazala varovanje z visokimi elektromrežami in pastirskimi psi, predvsem v kombinaciji. Za učinkovito varovanje so ključne kontrole primerne uporabe in vzdrževanja visokih elektromrež na terenu, prav tako spremljanje dela s pastirskimi psi. Preko projektov je Zavod za gozdove Slovenije razdelil že 62 kompletov visokih elektromrež za varovanje pašnih živali in 45 kompletov visokih elektromrež oz. večžičnih elektroograj za zaščito čebelnjakov ter sofinanciral nakup 30 pastirskih psov. 
Na podlagi učinkovitosti zaščitnih ukrepov je prizadevanja Zavoda za gozdove Slovenije prepoznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki od leta 2015 sofinancira 80% vrednosti nakupa opreme za varovanje premoženja pred velikimi zvermi vsem, ki so zaradi teh vrst utrpeli škodo. Primerov dobrih praks varovanja premoženja je sedaj v Sloveniji že veliko: več kot 200 rejcev in čebelarjev učinkovito varuje svoje premoženje z visokimi elektromrežami, 42 pa s pastirskimi psi, kar kaže, da lahko s skupnimi močmi, preko tesnega sodelovanja z rejci pašnih živali in čebelarji, za zmanjševanje škod naredimo veliko.

Vključevanje lokalnih kmetov v skrbništvo zemljišč za doseganje ciljev varstva narave

Naziv prijavitelja: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

Partnerji in sodelujoči: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Lokalni kmetje.

Območja Nature 2000: Ljubljansko barje SI3000271, Ljubljansko barje SI5000014

Kratka predstavitev: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je od leta 2018 v up-ravljanje pridobil skoraj 200 ha zemljišč. Približno polovico površin je pridobil z odkupom od zasebnih lastnikov. Nekatere od njih so takrat obdelovali lastniki sami, z ostalimi zemljišči pa so v dogovoru z lastniki upravljali drugi kmetje. 
Za zemljišča, na katerih so se načrtovani naravovarstveni ukrepi Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje v veliki meri prekrivali z dosedanjo kmetijsko prakso, ki so jo izvajali kmetje, smo omogočili oddajo površin v skrbništvo. Obdelava površin pod pogoji, ki jih je definiral upravljavec zavarovanega območja, ima ugodne učinke za varstvo narave in omogoča ohranjaje ter izboljšanje stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov Natura 2000 Ljubljansko barje.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je v razpisni dokumentaciji definiral naloge bodočih skrbnikov posameznega zemljišča. Skrbniki so se zavezali k izvajanju nara-vovarstvenih nalog, definiranih v pogodbi (čas in način košnje, sušenje odkosa na travniku, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, prepoved odstranjevanja mejic in druge lesne vegetacije). S tem smo vzpostavili učinkovito partnerstvo z najpomembnejšo skupino deležnikov v prostoru. Sodelovanje prinaša obojestransko korist in povečuje vključenost kmetov v doseganje naravovarstvenih ciljev na zavarovanem območju.  
V skrbništvo smo do sredine leta 2022 19 lokalnim kmetom oddali 27,1 ha zemljišč.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava