Skip to main content

Slovenski kmetje za ohranjanje kosca

Naziv prijavitelja: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN)

Partnerji in sodelujoči:
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) – vodilni partner
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski Zavod Nova Gorica
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski Zavod Ljubljana
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
Notranjski regijski park (NRP)
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (KPLB)
7 kmetov (Francelj Mulec, Martin Gornik, Anton Mrzlikar, Matej Petkovšek, Jernej Benčan, Andrej Bergoč in Jožef Blažon)
MKGP* – sodelujoči, ARSKTRP* – sodelujoči
*MKGP in ARSKTRP zaradi pravil razpisa projekta nista mogla biti partnerja projekta, vendar sta zaradi izjemno aktualne teme projekta v okviru rednega delovnega časa sodelovala na praktično vseh projektnih sestankih.

Območja Nature 2000: Snežnik – Pivka (SI5000002), Dolina Reke (SI5000003), Ljubljansko barje (SI5000014), Cerkniško jezero (SI5000015), Planinsko polje (SI5000016), Nanoščica (SI5000017), Julijci (SI5000019), Breginjski Stol (SI5000020), Dobrava – Jovsi (SI5000032). Projektne ideje pa so se preverjale in testirale na konkretnih površinah na območjih: Snežnik-Pivka, Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Planinsko polje.

Kratka predstavitev: Cilj projekta je bil izboljšati učinkovitost obstoječega KOPOP ukrepa za varstvo kosca (VTR). Ukrep VTR je bil kmetom na voljo za izvajanje že od leta 2007, a je bilo njegovo poznavanje in zanimanje za izvajanje zelo nizko.
Poleg tega so redna letna spremljanja na terenu pokazala, da lahko pozna košnja (po 1. 8.) negativno vplivala na ustreznost koščevega življenjskega prostora zaradi širjenja invazivk.
S projektom smo dosegli naslednje cilje:
- Izboljšati sodelovanje med vsemi ključnimi deležniki in jih aktivno (participativno) vključiti v proces oblikovanja ukrepa.
- Povečati ciljnost izvajanja ukrepa, ki bo hkrati odgovarjal na izzive pojavljanja invazivk. 
- Predhodno preizkusiti vse informacijske poti in na podlagi rezultatov izbrati najustreznejše.
- Izboljšati informiranje kmetijskih svetovalcev, ki svetujejo na ključnih območjih za kosca in jih usposobiti za promocijo ukrepa.
- Kmetom ukrep predstaviti na zanimiv in privlačen način ter jih vzpodbuditi k večjemu vpisu.
Čeprav je bil projekt primarno namenjen varstvu kosca, je dosegel izjemne učinke z vidika sodelovanja. Po načelu participativnosti smo uspešno dopolnili ukrep, ga predhodno stestirali in v najkrajšem možnem času že uspeli prenesti v sistem ukrepov kmetijske politike, kjer so pozitivni rezultati že vidni v obliki povečanega vpisa. 
Brez odličnega sodelovanja ključnih deležnikov vse to ne bi bilo mogoče.

Sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pri določitvi naravovarstvenih pogojev pri oddaji zemljišč

Naziv prijavitelja: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

Partnerji in sodelujoči: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Območja Nature 2000: Ljubljansko barje SI3000271, Ljubljansko barje SI5000014

Kratka predstavitev: Krajinski park Ljubljansko barje obsega 13.505 ha. Je kulturna krajina, kjer več kot dve tretjini površine parka obsegajo kmetijska zemljišča. Od tega slabo polovica predstavljajo travniki, tretjino njive in desetino gozdovi. Za doseganje naravovarstvenih ciljev je na zavarovanem območju ključno sodelovanje med naravovarstvom in kmetijstvom.
Približno petina zemljišč na zavarovanem območju je v državni lasti. Z njimi v veliki meri razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Od leta 2017 se je med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot upravljavcem kmetijskih zemljišč in Krajinskim parkom Ljubljansko barje kot upravljavcem zavarovanega območja vzpostavilo dobro sodelovanje, ki ga v Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje prepoznavamo kot ključno za doseganje ciljev varstva narave na Ljubljanskem barju. 
Za zemljišča, ki jih Sklad ponudi v najem, namreč Javni zavodom Krajinski park Ljubljansko barje predhodno pripravi naravovarstvene pogoje, v katerih opredeli podrobnejše pogoje rabe posameznega zemljišča, npr. prepoved preoravanja travnikov v njive, prepoved izsekavanja mejic in druge lesne vegetacije, omejitve gnojenja, roke za izvedbo košnje košnje ipd. Pogoje Sklad navede v ponudbi za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup. Zapisani pogoji zagotavljajo ukrepe za varstvo narave v daljšem časovnem obdobju, saj se zakupne ponudbe praviloma sklepajo za dobo 10 let.

Vzpostavitev sodelovanja pri upravljanju nahajališča rumenega sleča na Vrhku, organizacija in izvajanje upravljavskih aktivnosti ter vključitev te rastlinske posebnosti v turistično promocijo kraja.

Naziv prijavitelja: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje 

Partnerji in sodelujoči: Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Radeče-Mokronog. Turistično društvo Tržišče. Krajevna skupnost Tržišče. Občina Sevnica. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje.

Območja Nature 2000: Vrhek (SI3000153)

Kratka predstavitev:  Za nagrado prijavljamo domačine in člane Turističnega društva Tržišče, med njimi  gospoda Mira Povšeta, domačina z Vrhka, ki je bil glavni povezovalec vseh ključnih deležnikov ter skrbnik in izvajalec konkretnih aktivnosti za ohranjanje nahajališča rumenega sleča na Vrhku. Kot domačin in član Turističnega društva Tržišče je s svojim predanim in prostovoljnim delom bistveno prispeval pri vzpostavitvi sodelovanja med lastniki zemljišča, lokalno skupnostjo, gozdarji in naravovarstveniki. Skupaj z gozdarji skrbi za vključevanje in povezanost lastnikov zemljišča v aktivnosti za ohranjanje rumenega sleča. Kot član Turističnega društva Tržišče in njegovih organov upravljanja si je prizadeval za prepoznavnost nahajališča kot pomembnega dela promocije celotnega kraja ob hkratnem zavedanju potrebne pazljivosti zaradi izjemnosti in redkos-ti nahajališča. V okviru tradicionalnega pohoda Azaleja, ki ga Turistično društvo Tržišče organizira vse od leta 2006, skrbi za vključevanje stroke in ozaveščanje obiskovalcev o pomenu ohranjanja rumenega sleča. Gostoljubni in prizadevni Vrhovčani z Mirom Povšetom na čelu skrbijo za urejenost svojega kraja in vsako leto poskrbijo, da je pohod na Vrhek za vsakega udeleženca nepozabno doživetje. Na enem od teh pohodov se mu je za njegovo dolgoletno prizadevanje za prepoznavnost Vrhka zahvalila takratna predsednica društva, gospa Marta Kralj, ki ga je ves čas mandata predsednice podpirala v teh prizadevanjih. Še pred vključitvijo nahajališča v omrežje Natura 2000 je obiskovalce rad popeljal na ogled cvetočih grmov rumenega sleča, ki ga domačini imenujejo azaleja. Posebej je ponosen na zahvalo profesorja botanike Toneta Wrabra, ki jo je prejel skupaj z objavljenim člankom o rumenem sleču z Vrhka.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava