Januarja leta 1920 je 13 uglednih posameznikov in strokovnjakov Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani predstavilo Spomenico. Ta je bila prvi poziv k sistemskemu varstvu narave na Slovenskem. Pobudo pokrajinski vladi Slovenije, glavnemu organu Slovenije v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so strnili v štiri točke in jih tudi utemeljili:
- Ustanovitev zavarovanih območij.
- Zavarovanje 23 vrst živali in rastlin.
- Zavarovanje in nadzor nad jamami ter jamsko floro.
- Zahteva za zainteresiranje najširše javnosti za varstvo narave.
Že pred 100 leti so vedeli, da je narava v Sloveniji izjemna in da to pomeni veliko odgovornost takratne generacije.
Primerjavo o varstvu narave pred 100 leti in danes so podali sogovorniki na novinarski konferenci, ki je potekala v petek, 24. januarja, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Na novinarski konferenci so sodelovali Marko Maver, državni sekretar na ministrstvu za okolje, mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, mag. Jana Vidic, predstavnica Sektorja za ohranjanje narava, ministrstva za okolje in prostor, Damjan Vinko, predstavnik nevladnih organizacij s področja biotske raznovrstnosti pri Svetu ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter Janez Kastelic, direktor KP Ljubljansko barje in predstavnik Skupnosti parkov Slovenije. Dogodek je z zvočno izjavo pospremil tudi Stane Peterlin, ki je pomembno vplival na oblikovanje varstva narave kot ga poznamo danes. Novinarsko konferenco je načrtoval in organiziral komunikacijski partner v projektu LIFE Krepitev upravljanja Nature 2000 v Sloveniji Zavod Štirna.
Sogovorniki so se strinjali, da je skrb za naravo je ena temeljnih slovenskih vrednot
Generacije pred nami so v veliki meri izpolnile zahteve Spomenice. Še bolj pomembno pa je, da se je Slovenija razvila v državo, ki skrbi za naravo in okolje. Na ravni države in Evropske unije smo sprejeli družbeno zavezo, da bomo varovali naravno dediščino nacionalnega in svetovnega pomena. Varstvo narave smo zapisali v Ustavo Republike Slovenije, sprejeto in uveljavljeno imamo obsežno zakonodajo, ki se vključuje tudi v pravni red Evropske unije.
Danes imamo 56,9 % morja in kopnega Republike Slovenije opredeljenega z ukrepi varstva narave, v Evropski uniji se uvrščamo na prvo mesto po deležu Nature 2000 v državi (dobrih 37 %). Pri slovenskem varstvu narave je izjemnega pomena medsektorsko sodelovanje – vključujejo se naravovarstveniki, biologi, gozdarji, kmetje, vodarji in še bi lahko naštevali. Dobro ohranjena narava je temelj za življenje ljudi – v Sloveniji pa je skrb za naravo tudi ena temeljnih družbenih vrednot. Prav vsak od nas mora pri tem sodelovati.
To se kaže tudi v visokih uvrstitvah, ki jih Slovenija dosega na različnih mednarodnih lestvicah. Univerza Yale je Slovenijo ocenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu, National Geographic pa celo kot najbolj zeleno državo na svetu. Prav tako se Slovenija uvršča na četrto mesto na lestvici Legatum Prosperity index na področju okolja. Ne glede na to, da je ohranjenost slovenske narave, primerjalno z drugimi državami, sorazmerno dobra, je dejstvo, da so pritiski na naravo danes neprimerljivo večji kot pred 100 leti. Posledično je marsikateri del narave ogrožen in tudi marsikateri rastlinski in živalski vrsti ne gre dobro. Biotska raznovrstnost se žal globalno in tudi v Sloveniji zmanjšuje.
Tako je Spomenica tudi danes uporaben vodnik za prihodnost. Veliko njenih ciljev je že doseženih. Na nekaterih področjih bomo morali v prihodnje vložiti kar nekaj naporov, da bomo obvarovali vrste pred izumrtjem ali pa vsaj zaustavili negativne trende.
Obeleževanje 100 let Spomenice
V Sloveniji bomo Spomenico varstva narave obeleževali vse leto 2020 z vrsto dogodkov institucij in nevladnih organizacij. Začeli smo z novinarsko konferenco v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki smo jo organizirali v okviru projekta LIFE Krepitev upravljanja Nature 2000. Pošta Slovenije bo izdala konec januarja tudi spominsko znamko, ki bo obeležila 100 let Spomenice in jo bo mogoče kupiti do konca leta 2020. Za jesen 2020 načrtujemo večji naravovarstveni posvet, na katerem bomo tematiko varstva narave med Spomenico in današnjim časom podrobneje obravnavali.
