Tudi “simpozij netopircev” je bil lani zaradi pandemije odpovedan in ker so razmere za potovanja v tujino nestabilna, so finski organizatorji priredili simpozij kot spletno srečanje. Udeležilo se ga je blizu 200 raziskovalcev netopirjev. Večina predstavnikov je bila iz evropskih držav, bili pa so tudi raziskovalci iz Brazilije, Afrike, Združenih držav Amerike in celo Japonske.
Po programu simpozija so potekala vabljena ter druga predavanja, na katerih so predstavljali velik del raziskav, ki trenutno potekajo v Evropi in v svetu. Teme so obravnavale tako genetiko in morfologijo, kot tudi eholokacijo netopirjev. Tako so udeleženci na primer izvedeli, da so z molekularnimi metodami dokazali, da je v Sloveniji precej bolj splošno razširjena ena izmed kriptičnih vrst resastih netopirjev, kot je bilo poznano do sedaj. Velik poudarek je bil na dejavnikih, ki prispevajo k njihovem razporejanju v krajini, seveda pa niso izostale tudi naravovarstvene teme, kot je na primer vpliv vetrnih turbin na ohranjanje populacij netopirjev.
V sklopu ohranjanja in biodiverzitete smo s plakatom sodelovali tudi sodelavci Centra za kartografijo favne in flore. Biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik, CKFF, je ob tem povedal: “Predstavili smo rezultate opravljene analize o vrstah netopirjev, ki uporabljajo stavbe kulturne dediščine pri nas. Ugotovili smo, da so te stavbe pomembne za kar eno tretjino naših vrst netopirjev, saj dajejo zaščito velikem deležu kotišč določenih vrst netopirjev. V teh zatočiščih se lahko združuje tudi več sto živali različnih vrst. Zato je izredno pomembno ohranjanje habitatov netopirjev v stavbah kulturne dediščine tudi za vzdrževanje vrstne pestrosti netopirjev pri nas.”
Še v tem mesecu bo izšla nova knjižna publikacija Netopirji in stavbe kulturne dediščine, kjer bodo vrste, ki uporabljajo stavbe kulturne dediščine tudi podrobno predstavljene.
Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) (Foto: Matej Vranič).