Bober je vse do nedavnega v Sloveniji veljal za izumrlo vrsto, saj so o njem zadnjič poročali v 18. stoletju. Leta 1998 pa se je ponovno pojavil v porečju Krke (Radulja), štiri leta kasneje na Dobličici v Beli krajini. Število bobrov se naglo povečuje, saj so leta 2009 na Krki beležili že sedem bobrišč, mnogokrat pa so ga v zadnjih letih opazili tudi ob Sotli, Muri in Dravi. K nam je prišel po naselitvi iz Hrvaške. Sedaj ga imamo tudi na Kolpi, poročajo iz Krajinskega parka Kolpa.
 |  |
Foto: Miha Krofel | Foto: Boris Grabrijan |
Bober je izključno rastlinojed in se prehranjuje s približno 150 različnimi vrstami zelišč in 80 vrstami dreves in grmovnic. Za življenjsko okolje so zanj najprimernejša področja z čim manjšo prisotnostjo človeka in majhno aktivnostjo (turizem, kmetijstvo, industrija) te ne-premočan rečni tok, ne prestrma rečna obrežja, poraščenost z vrbami, čista voda.
Bobri so plašne živali, zato v Krajinskem parku Kolpa domačine in obiskovalce prosijo, naj jih ne vznemirjajo, da družinic ne prepodijo iz njihovega okolja.
Več o bobru ob Kolpi: info@kp-kolpa.si
 |  |
Foto: Boris Grabrijan | Foto: Boris Grabrijan |
Več o bobru:
- Boris Kryštufek, Andrej Hudoklin in Dušan Pavlin: Bober (Castor fiber) v Sloveniji. SCOPOLIA, Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije, št. 59, 2006 (pdf).
- Boris Kryštufek: Bober/Castor fiber – strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežij Natura 2000, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003 (pdf).
- Bober v Evropski uniji – stanje po državah (v angleškem jeziku, izvleček iz poročila po 17. členu direktive o habitatih), zemljevid, 2007.
- Saša Vochl: Bober (Castor fiber L.) v nižinskih poplavnih gozdovih Slovenije, diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2008 (pdf).
- Beli pramen: Pustolovščine malega bobra - pedagoško gradivo, avtorica Alenka Veler s sodelovanjem Ide Mlakar in dr. Staše Tome, Kinodvor, 2008.