Skip to main content

Dobre novice iz slovenskih gozdov

Raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki sodelujejo v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, so v začetku aprila, ob spomladanskem terenskem pregledu, odkrili pet novih lokacij hrošča brazdarja na Natura 2000 območju Boč-Haloze-Donačka gora. Nova odkritja obetajo, da je hrošč v Sloveniji bolj razširjen kot smo predvidevali do sedaj. Brazdar potrebuje mešan gozd s pragozdnim značajem. Zanj je pomemben delež odmrle lesne mase, potrebuje pa debelejše drevje. Hrošča brazdarja bi lahko imenovali tudi merilec dobre ohranjenosti slovenskih gozdov. S puščanjem sušic in odmrle lesne biomase mu lahko pomagamo pri ohranitvi.

Vodja projekta LIFE-IP NATURA.SI na Nacionalnem inštitutu za biologijo o aktivnostih za brazdarja  okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 dr. Matjaž Bedjanič: »S sodelavci bomo na Natura 2000 območju Boč-Haloze-Donačka gora ocenili izhodiščno stanje vrste in zanjo predlagali varstvene ukrepe, ki bodo vključeni v pripravo novega Programa upravljanja Nature 2000 v Sloveniji. V okviru projekta tudi pričakujemo, da bomo pridobili nova znanja o brazdarju, ki je tako pri nas kot v Evropi zaradi svoje redkosti zelo slabo poznana vrsta, vendar pa dokazano pospešeno izginja zaradi intenzivne izrabe gozdov.«

 

Do sedaj znanih le skupno pet lokacij hrošča v Sloveniji

Na območju Natura 2000 Boč - Haloze - Donačka gora je bilo zadnje pojavljanje brazdarja potrjeno leta 2009 v pragozdnem rezervatu Plešivec, ko sta bila zabeležena dva primerka. Kasnejših pregledov oziroma raziskav v Sloveniji ni bilo izvedenih. Vrsta je na ravni Slovenije slabo poznana. Do sedaj je bilo znanih le pet lokaciji v Sloveniji, na Kočevskem in na območju Boča. 
Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so našli brazdarja na petih novih lokacijah, na območju Boč-Haloze-Donačka gora ter na bližnjem Maclju, ki se nahaja izven območja Natura 2000. Širša razširjenost vrste na območju vzhodne Slovenije se je napovedovala na podlagi lanskoletne najdbe brazdarja hrvaških kolegov v bližini državne meje. Raziskovalci menijo, da je razširjenost vrste v Sloveniji trenutno podcenjena, saj obsežnih raziskav še ni bilo izvedenih.


Brazdar je pokazatelj stabilnega, naravnega mešanega gozda s pragozdnim značajem

Hrošč brazdar je 6,5 do 8 mm velik hrošč, podolgovatega rdečerjavega telesa, ki živi v večjih odmrlih trhlih deblih dreves različnih vrst. Aktiven je ponoči. Je pokazatelj (indikatorska vrsta) stabilnega, naravnega mešanega gozda s pragozdnim značajem. Razširjenost brazdarja ni omejena zgolj na pragozdne in dobro ohranjene sestoje, najdemo ga tudi v gospodarskem gozdu z višjim deležem odmrle lesne mase in debelega drevja. Gozdni sestoji z veliko ležeče odmrle lesne mase predstavljajo torej potencialni habitat vrste. Ker gre za t.i. pragozdni relikt, je brazdar eden glavnih indikatorjev za funkcionalno dobro ohranjene gozdne sestoje z dovolj odmrle lesne mase in velikim pomenom za biodiverziteto.


S puščanjem sušic in podrtic v gozdu bomo pripomogli k ohranitvi vrste

Za ohranitev vrste moramo zagotoviti povezljivost posameznih gozdnih rezervatov, ob tem pa razširiti območja gozdov brez gospodarjenja v obliki ekocelic. V gospodarjenih delih gozdov moramo zagotoviti dosledno puščanje sušic in podrtic, ki naj se iz gozdov ne odvažajo. 
Varstveno upravljanje s takšnimi gozdovi je potrebno uskladiti z gozdno-gospodarskimi načrti, ki jih pripravlja Zavod za gozdove, tudi partner projekta LIFE-IP NATURA.SI. Lastniki gozdov lahko k izboljšanju življenjskih razmer za brazdarja in podobne pragozdne relikte prispevajo z doslednim puščanjem sušic in podrtic v gozdovih, kar pa mora biti usklajeno s pristojno gozdarsko službo. 

 

Ogroža ga intenzivno gozdno gospodarjenje

Brazdar je del starodavne gozdne favne, ki je v Evropi pričela izumirati že pred več tisoč leti s prvimi izsekavanji gozdov. Izumiranje brazdarja v Evropi je dobro dokumentirano, zlasti na podlagi subfosilnih najdb. Še pred 3.000 leti je poseljeval celotno Evropo, najprej pa je izginil iz Velike Britanije. Do leta 1850 je izumrl v zahodni Evropi, do leta 1900 pa se je meja njegove razširjenosti pomaknila še bolj proti vzhodu. 
Slovenija danes leži na robu razširjenosti vrste. Pri nas še živi zahvaljujoč pragozdnim ostankom in gozdnim rezervatom, v katerih so se ohranile poslednje brazdarjeve populacije. Vedno intenzivnejše gozdno gospodarjenje ima za posledico zelo nizko količino odmrle lesne mase večjih dimenzij in povečano izoliranost maloštevilnih gozdnih rezervatov v okoliških sicer močno gospodarjenih gozdovih. Zaradi tega strokovnjak za hrošče iz Nacionalnega inštituta za biologijo doc. dr. Al Vrezec domneva, da so nove najdbe brazdarja posledica intenzivnejših raziskav in ne izboljšav v okolju ter da je brazdar pri nas kritično ogrožena vrsta. 

Foto: Matjaž Bedjanič

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava