Celotno poročilo o spremljanju doselitev risov je dostopno na tej povezavi.
Javnomnenjska raziskava, ki so jo izvedli v projektu LIFE Lynx, kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. V primerjavi z nekaterimi raziskavami, izvedenimi drugje po Evropi, so lovci pri nas do risa bolj pozitivno naravnani.
S pomočjo 76 lovcev so z več kot 200 avtomatskimi kamerami v Sloveniji spremljali rise na 4000 km2 velikem območju. Ugotovili so, da je bilo v dinarskem delu Slovenije v sezoni spremljanja 2020/2021 prisotnih 24 odraslih risov, od teh so tri rise fotografirali tudi na Hrvaškem. Na območju Slovenije in Hrvaške so skupno zabeležili 100 odraslih risov.
Zemljevid območja spremljanja risov v sezoni 2020/2021: lokacije avtomatskih kamer, lokacije, kjer so bili fotografirani odrasli risi, in lokacije z mladiči.
V projektu LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili trinajst risov; štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise so opremili z GPS telemetričnimi ovratnicami, s pomočjo katerih spremljajo tudi, kako se risi vključujejo v populacijo. Ris je vključen v populacijo, “ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce” je pojasnil Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije. Štirje risi so že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške. Šest risov, izpuščenih lansko leto, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo. Do konca projekta bodo v dinarsko-JV alpsko populacijo vključili štirinajst živali.
Uspešno razmnoževanje doseljenih risov
Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Njuna prva potomka je bila risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. V sezoni 2021/2022 so s pomočjo avtomatskih kamer zabeležili tri mladiči na Mali gori. Z genetskimi analizami bodo preverili, ali je tudi njihov oče ris Goru.
Risji mladiči (Foto: LIFE Lynx)
Skupno so na območju slovenskih Dinaridov obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo zabeležili tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lansko leto skupaj s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost.
Spremljajo tudi gostoto in stanje populacije
Poleg spremljanja števila risov je ključno tudi poznavanje gostote poseljenosti določenega območja. Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil: “Za Slovenijo smo prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru Dinarske populacije 0,6-1,0 risa/100 km2 in je primerljiva z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar nižja kot v Karpatih.”
Stanje populacije spremljajo tudi s pomočjo genetskih analiz, saj je parjenje v sorodstvu največja grožnja našim risom. Te kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da bi se glede na podatke “lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980”. Stopnjo parjenja v sorodstvu bodo spremljali še naprej, saj uspeh še ni zagotovljen in je pomembno, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.
Letos bodo doselili še štiri rise
Delo sedemletnega projekta LIFE Lynx, s katerim rešujejo naše rise pred izumrtjem, še ni zaključeno. V letošnjem letu bodo nadaljevali z doselitvami risov na območje Dinaridov, načrtujejo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško.
Projekt LIFE Lynx sofinancira preko finančnega mehanizma LIFE tudi Evropska komisija. Vse aktivnosti projekta v Sloveniji sofinancira tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije kot partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu.