Skip to main content

Evropski dan parkov: 5 slovenskih naravnih parkov letos obeležuje okrogle obletnice delovanja

Na pobudo evropske federacije Europarc, ki povezuje zavarovana območja v Evropi, od leta 1999 24. maja obeležujemo dan evropskih parkov. Letošnje praznovanje poteka pod geslom “prihodnja generacija parkov”, s katerim spodbujamo razprave o prihodnosti zavarovanih območij, ki so v epidemiji virusa covid-19 beležili visok obisk domačih gostov. 

24. maja leta 1909 so bili na Švedskem ustanovljeni prvi nacionalni parki v Evropi. Danes ta dan praznuje več kot 100.000 zavarovanih območij v Evropi. Območja varstva narave (Natura 2000 in zavarovana območja) predstavljajo četrtino površja Evropske unije (EU).

Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (56 % - zavarovana območja, naravne vrednote, evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000, ekološko pomembna območja). Slovensko naravo še posebej varujemo v 50 naravnih parkih (1 narodni, 3 regijski in 46 krajinskih), 56 naravnih rezervatih in 1 strogem naravnem rezervatu ter s 1.161 naravnimi spomeniki. V zavarovanih območjih leži tretjina slovenskih območij Nature 2000, s katero pri nas varujemo več kot desetino vseh živalskih in rastlinskih vrst na ravni EU. Med njimi so najpogostejše ptice, ribe, žuželke, netopirji in dvoživke.

Prva zavarovanja pri nas v prvi polovici 20. stoletja

Med prve oblike naravnih parkov, kot jih poznamo danes, uvrščamo leta 1924 vzpostavljen Alpski varstveni park v dolini Triglavskih jezer. Kasneje z geografsko razširitvijo je postal edini slovenski narodni park - Triglavski narodni park. Najmlajši med naravnimi parki je leta 2019 ustanovljen Krajinski park Središče ob Dravi. Slovenski naravni parki ponujajo pestro in ohranjeno naravo, z veliko zanimivostmi:
-    najvišji klif naše obale v Krajinskem parku Strunjan, 
-    najvišji podzemni kanjon v Škocjanskih jamah,  
-    11 presihajočih jezer v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, 
-    največje nestalno jezero v Sloveniji v Notranjskem regijskem parku, 
-    ohranjeni in na novo vzpostavljeni visokodebelni travniški sadovnjaki v Kozjanskem regijskem parku in Krajinskem parku Goričko.

V letu 2021 praznujemo visoke jubileje petih naravnih parkov 

Letos obeležujemo okrogle obletnice petih zavarovanih območij v Sloveniji. Pred 60. leti (1961) je bil razglašen Triglavski narodni park. 40 let (1981) mineva od sprejetja prvega zakona o Triglavskem narodnem parku, s katerim se je zavarovano območje razširilo na skoraj celotne Julijske Alpe. 
Leta 1981 (40 let) je bil na Kozjanskem ustanovljen Kozjanski regijski park. Park je bil ustanovljen z Zakonom o spominskem parku Trebče za varovanje tamkajšnje kulturne in naravne dediščine ter kasneje preimenovan v Kozjanski regijski park. 
Kar dve obletnici letos obeležujejo tudi v Regijskem parku Škocjanske jame, in sicer 35 let od vpisa na seznam svetovne dediščine UNESCO in 25 let ustanovitve regijskega parka. 
V krajinskem parku Sečoveljske soline obeležujejo 20 letnico (2001) ustanovitve. 
Desetletje mlajši krajinski park Radensko polje pa obeležuje 10 let ustanovitve zavarovanega območja (2011). Istega leta je nastala tudi Skupnost naravnih parkov Slovenije, ki danes združuje 15 upravljavcev zavarovanih območij. Povezuje jih skupni interes ohranjanja narave, zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varovanjem narave, kulturnega izročila in različnih dejavnosti znotraj zavarovanih območij.

Teden slovenskih naravnih parkov

Slovenski naravni parki praznovanje evropskega dneva parkov krepijo s tednom slovenskih naravnih parkov, ki bo potekal med 22. in 30. majem. V tem času se bodo v slovenskih parkih zvrstili številni dogodki, vodeni izleti, pohodi, razstave in druge vsebine. Več informacij najdete na spletnih straneh parkov in na Naravni parki Slovenije

Naravni parki prispevajo k ohranjanju slovenske narave 

V naravnih parkih v okviru rednega dela in s številnimi projekti izvajajo številne aktivnosti ohranjanja in izboljšanja stanja posameznih vrst in življenjskih okolij. Skrbijo za usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev in trajnostni razvoj območja. Pri tem redno sodelujejo z lokalnimi prebivalci in s številnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, društvi, podjetji, kmetijsko gozdarskimi zavodi, enotami Zavoda za gozdove Slovenije , Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in drugimi deležniki. 
 

fotografija s podobo Logarske doline

Krajinski park Logarska dolina (foto: Arhiv LIFE-IP NATURA.SI).

fotografija s podobo Radenskega polja

Krajinski park Radensko polje (foto: Maja Cipot).

fotografija s podobo Divjega jezera

Krajinski park Zgornja Idrijca (foto: Arhiv LIFE-IP NATURA.SI).

fotografija s podobo Škocjanskega zatoka

Naravni rezervat Škocjanski zatok (foto: Miroslav Kastelic). 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava