Skip to main content

Gorska kmetija, ki ohranja pašnike in pomaga pri ohranjanju redkih rastlinskih vrst

Prispevek je bil objavljen v reviji Kmečki glas, september 2021

V LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je ena od terenskih aktivnosti 8-letnega projekta, ki ga izvaja 15 partnerjev, namenjena ohranitvi redke rastlinske vrste močvirski meček. Pri tem so moči združili naravovarstveniki in kmetovalci. Posebej pomembno vlogo pri tem imata Kmetija Svatnšk iz vasi Klemenčevo pod vznožjem Kamniško-Savinjskih Alp in lastnik zemljišča Stanislav Sušnik.
 

Zgledno sodelovanje kmetijstva in varstva narave

Močvirski meček je rastlinska vrsta Nature 2000, ki jo v Sloveniji najdemo le na območju Alp v sredogorju ter v posameznih populacijah na Krasu in v Beli Krajini. O biologiji rastline vemo malo, zato sodelavci LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji enemu rastišču posvečajo še posebno pozornost. Pri tem sta v veliko pomoč tudi Gregor Mlakar s kmetije Svatnšk in lastnik zemljišča Stanislav Sušnik, ki sta skupaj s sodelavci projekta na pašniku z ograjo ločila dve manjši zaplati. Ti dve skupaj merita eno desetino hektara in sta bili vzpostavljeni z namenom bolj poglobljenega spremljanja rastišča.

Z nadzorovano pašo in spremljanjem pojavljanja cvetočih primerkov te rastline bomo v prihodnjih dveh letih pridobili podatke o številčnosti populacije, ki bodo temelj za pripravo učinkovitih ukrepov za njeno nadaljnje ohranjanje.

Na teh dveh površinah bo potekal tudi poseben režim košnje z namenom ugotavljanja, kaj rastlini najbolj ustreza. Po prvih dveh letih intenzivnega spremljanja rastišča in prilagojene košnje se bodo strokovnjaki in kmetija Svatnšk skupaj dogovorili glede nadaljevanja varstva enega izmed rastišč močvirskega mečka v Sloveniji. 

Mladi rod nadaljuje tradicijo kmetovanja

Gregor Mlakar vodi kmetijo Svatnšk, na kateri se je kmetovalo že pred več kot 350 leti. Danes s kmetovanjem nadaljujejo štiri generacije, ki obdelujejo 33 ha, ki jih uporabljajo kot pašno-kosni sistem. V lasti imajo tudi 40 ha gozda. Površine se nahajajo od nadmorske višine 550 m do 1300 m, kar pomeni, da se kmetija nahaja na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Vzrejajo slovensko avtohtono pasmo cikastega goveda (okoli 50 glav) in ovce jezersko-solčavske pasme (okoli 45 glav). Že od nekdaj se poslužujejo prakse, da so živali 6 mesecev na paši in 6 mesecev v hlevu. Spomladi in jeseni se pasejo v okolici doma, poleti pa na Veliki planini.

Na enem od pašnikov v širši okolici kmetije je kmet Gregor Mlakar na predlog Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana omogočil vzpostavitev kontroliranega rastišča za močvirski meček: “Odnos do narave in živali je temelj delovanja naše kmetije. Ta pašnik smo pred leti oživili, ko se je že skorajda zarastel. Prav s tem smo oživili rastlinsko in živalsko pestrost pašnika, na katerem se pojavlja močvirski meček. S KGZ Ljubljana imam dobre izkušnje in verjamem, da bomo s skupnimi močmi pokazali, da gresta varstvo narave in kmetijstvo z roko v roki,” razlaga vedno zelo zaposleni Gregor, ki praktično ves svoj čas in sredstva vlaga v razvoj kmetije.

O mečkih in še posebej o močvirskem

Mečki imajo v Evropi in Sredozemlju okrog 20 vrst, štiri od njih pa smo do sedaj zabeležili tudi v Sloveniji. Močvirski in ilirski meček sta si zelo podobna in ju običajno po izgledu lahko razločijo le vešči botaniki. Močvirski meček ima posebne zahteve glede rastišč, vendar pa te kljub njegovemu slovenskemu poimenovanju niso vezane na močvirja ali vodo – uspeva na pobočjih sredogorja, kjer se dlje časa zadržuje sneg in imajo poviren značaj. Vendar pa ima rad tudi sonce in potrebuje dobro osončena travišča.

Tri pilotna območja tudi za kmetijstvo

V LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, sodeluje še 14 partnerjev iz sektorjev varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, ribištva, lovstva, urejanja voda in drugih. Poleg izboljšav na državni ravni bodo partnerji v projektu izvedli tudi konkretne akcije na terenu v treh pilotnih območjih (Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci, Štajerska in Slovenska Istra). Med aktivnostmi so preprečevanje zaraščanja površin, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, obnovitev in vzdrževanje ugodnega stanja vodnih teles in druge. Projekt LIFE-IP NATURA.SI sofinancirajo Evropska unija iz sredstev programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji. Na treh pilotnih območjih potekajo aktivnosti varstva narave tudi na kmetijskih površinah in v projektu sodelujejo tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana, Nova Gorica in Ptuj. 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava