Stališče Gospodarske zbornice Slovenije je, da Natura 2000 za Slovenijo ni problem, če bi skupaj z Evropsko komisijo zagotovila gospodarne pogoje za njeno izvajanje. S programom upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020 (PUN) je, po njihovem mnenju, potrebno zagotoviti ukrepe za pravočasno vključevanje resornih ministrstev in investitorjev v postopke za izvajanje ukrepov v zavarovanih območjih, da bodo sprejemljivi za investitorje in za institucije, pristojne za izvajanje Natura 2000. Zato so 11. maja 2015 GZS organizirali Predstavitev programa upravljanja natura 2000 za obdobje 2015-2020, kjer so predstavili tudi povzetek pričakovanj investitorjev.
Kot poroča STA, so na srečanju gospodarstveniki opozorili, da pri upravljanju območij z Naturo 2000 manjka komunikacija med investitorji in predstavniki vlade. Tako naj bi bilo tudi pri nedavno na vladi sprejetem programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020.
Kot je poudarila izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek, je dosedanji način nesodelovanja, izključevanja investitorjev nesprejemljiv. "Obseg in ukrepi so se in se uveljavljajo preveč enostransko," je dejala. Z Naturo se po njenih besedah posega v že sprejete in načrtovane odločitve in zakonodajo na področju okoljske, prostorske, energetske, prometne in drugih politik politik države.
Rak rana slovenske administracije je, da "pišemo nekaj in ne vemo, od kod izhaja in kako se izvaja", je poudarila Avberškova in dodala, da si tega z novim programom upravljanja Nature 2000 ne želimo.
Gospodarstvo po njenih pojasnilih od programov upravljanja z Naturo zahteva pravne podlage in organizacijske spremembe, s katerimi se bo zagotovilo participativno odločanje in prevzemanje skupne odgovornosti investitorjev in administracije za skupne odločitve o prioritetnih naložbah in rešitvah sprejemljivega umeščanja v prostor.
Poleg tega si želi vzpostavitve mehanizma za preverjanje utemeljenosti zahtevkov za varovana območja, revizijo strokovnih podlag in kriterijev za določitev območij in vrst, za katere so uveljavljeni varstveni režimi po Naturi 2000, pa tudi merljive cilje, podrobnejše varstvene usmeritve in ustrezen monitoring vplivov infrastrukture na naravo, je še dejala Avberškova.
Na pomanjkanje komunikacije pri upravljanju z Naturo 2000 med ključnimi deležniki so v razpravi opozorili tudi predstavniki družb Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), DRI, Darsa in Plinovodov.
"Želja je, da se pri sprejemanju takih dokumentov, kot je program upravljanja Nature, že ob pripravi identificirajo ključne spremembe glede na obstoječi program in na nek način pogovori s tistimi, ki bodo poslej to morali početi," je poudaril Andrej Vizjak iz HESS.
Vizjak je izpostavil še "napako" v najnovejšem programu, širitev Nature na spodnji Savi. Kot mu je odgovorila Marija Markeš z ministrstva za okolje in prostor, se napaka odpravlja, je pa bila posledica tega, da se pripravijo na naslednji korak - Evropska komisija namreč zahteva razmislek o širitvi območja na spodnji Savi za ribo platnico.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bogataj je na srečanju sicer ocenila, da smo po desetih let dela s pravom EU, prenašanjem zakonodaje, izvajanjem zakonodaje in upoštevanja Nature ali dela z Naturo pridobili veliko znanja in izkušenj. Zdaj ne govorimo le o območjih Nature, ampak o upravljanju teh območjih, je dejala in dodala: "Začeti moramo govoriti o upravljanju zavarovanega območja," povzema STA.