V zavarovanih gozdnih predelih gospodarjenje ni dovoljeno. Ti predeli predstavljajo manj kot 3% vseh gozdov v EU. V več kot 39% teh zavarovanih območjih prevladujeta smreka in bor, ki pa sta močno dovzetna za namnožitve podlubnikov v novih podnebnih razmerah. Zato je zatiranje podlubnikov postalo glavni argument za sanitarne sečnje v zavarovanih gozdovih severne poloble. S temi ukrepi pa se sproža vprašanje upravičenosti poseganja v gozdove na zaščitenih območjih.
V Sloveniji je 170 gozdnih rezervatov, njihova površina znaša 9.426,16 ha ali 0,8 % vseh slovenskih gozdov. Gozdni rezervati imajo poseben status, razporejeni so po celotni Sloveniji (vse fitogeografske regije), s poudarjenimi raziskovalnimi cilji. V njihovem okviru je 14 pragozdov na približno 540 ha, kamor celo noga raziskovalca lahko vstopi samo z dovoljenjem pristojnih državnih inštitucij. Teh je 0,04 % vseh slovenskih gozdov. Od leta 2005 so zavarovani z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.
Zaradi izredno velikega pomena je 144 rezervatov (8.726,6 ha ali 94,6 % površine vseh rezervatov) v celoti vključenih v območje Natura 2000, 5 rezervatov (238,9 ha) pa je takih, ki so samo delno v območju Natura 2000 (ZGS Pregledovalnik, 27.3.2021).
Raziskovalci Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani in Gozdarskega inštituta Slovenije so sodelovali v raziskovalni nalogi, ki je proučevala objektivno nevarnost širjenja podlubnikov iz gozdnega rezervata Poljšak v sosednje večnamenske gozdove in jo je finansiralo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Ob zaključku raziskovalne naloge so ob koncu 2021 organizirali posvet.
Več:
- Gospodarjenje z gozdovi v okolici rezervata Poljšak (novica in prezentacije s posveta)
