Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023 - 2027 vključuje analizo stanja, opredeljuje potrebe, intervencije, finančni razrez, zneske na enoto ter kazalnike učinka. V precejšnjem delu ostajajo rešitve enake, kot smo jih bili do sedaj vajeni v Sloveniji, obeta pa se tudi nekaj sprememb. Več bo poudarka na doseganju rezultatov in uspešnosti.
Države članice za naslednje obdobje tudi v večji meri odločajo same glede rešitev. Izpolnjevati pa morajo tri splošne in devet specifičnih ciljev. Med splošnimi cilji so razširjanje znanja, inovacije in digitalizacija. Skupna sredstva za Slovenijo iz Večletnega finančnega okvira 2021–2027 (VFO 2021–2027) znašajo 1,8 mrd EUR iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Države članice EU bodo morale iz svežnja za II. steber 35 % sredstev nameniti za okoljske vsebine. Prav tako bo potrebno zagotavljati 25 %* sredstev I. stebra za financiranje Sheme za podnebje in okolje (SOPO).
Na podlagi rezultatov iz javne razprave bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nadaljevalo usklajevanja z Evropsko komisijo, izvedlo celovito presojo vplivov na okolje ter pripravljalo tudi bolj konkretizirane rešitve za nekatere nove vsebine. Predvideno je, da bi večino vsebin uskladili letos do konca leta. Na podlagi Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027 bodo ukrepi začeli veljati s 1. januarjem 2023. Strateški načrt bo v večji meri predvidoma zaključen do konca letošnjega leta.
Kaj lahko pričakujemo glede kmetijstva in varstva narave?
Zaradi upadanja travniških vrst ptic, metuljev in tudi zaradi slabšanja stanja traviščnih habitatnih tipov bomo v Sloveniji v naslednjem obdobju okrepili intervencije na teh področjih v kmetijstvu. Kmetijsko okoljski ukrepi (KOPOP) na področju naravovarstva, ki so veljali do sedaj, ostajajo še naprej.
Dodatno pa bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor uvedli intervencijo in s tem tudi nadomestila za kmetije na približno 1.200 ha v območjih Nature 2000. V to intervencijo bodo predvidoma vključena naslednja območja: Ljubljansko barje, Planinsko polje, Goričko, mokrotni travniki predvsem v zahodni Sloveniji. Vseh kmetijskih površin v uporabi za mesec julij 2021 je 491.328. Torej teh površin bo samo za 0,2 %.
Poleg KOPOP in Nature 2000 bodo po novem na razpolago tudi sredstva iz I. stebra za tako imenovano Shemo za podnebje in okolje (SOPO) ter tudi vrsta rezultatsko usmerjenih intervencij, kot so ohranjanje pisanih travnikov, varstvo opraševalcev. Po novem bodo na voljo tudi investicije vezane na ohranjanje narave. Šlo bo za neproizvodne naložbe za izgradnjo in obnovo krajinskih elementov (mejice, suhozidi, kali, visokodebelni sadovnjaki itd.).
Obeta se tudi 100 % sofinanciranje investicij za ukrepe zaščite živine pred velikimi zvermi. Prvič bo na voljo tudi proizvodna investicija za nakup kmetijske mehanizacije za odpravo zaraščanja na naravovarstveno pomembnih območjih, kjer se kmetijstvo opušča. Načrtujejo pa tudi prav posebno intervencijo, ki bo omogočala financiranje ukrepov na zavarovanih območjih.
*z določenimi izjemami
Cvetoči travnik (Foto: Maja Cipot)