Skip to main content

Javorovi in obrečni gozdovi

Sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije smo v letu 2019 v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji na skupnih terenskih ogledih treh Natura 2000 območij ugotavljali, kakšno je stanje izbranih habitatnih tipov. Ogledali smo si naslednja tri Natura 2000 območja: i) Boč-Haloze-Donačka gora, ii) Ličenca pri Poljčanah, iii) Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci.


V teh območjih smo si ogledali stanje sestojev, ki jih uvrščamo v habitatni tip 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih in habitatni tip 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. V izbranih Natura 2000 območjih smo za javorove gozdove ugotovili, da so v slabšem stanju predvsem zaradi motenj pomlajevanja in vrasti ključnih vrst. V sestojih tega habitatnega tipa sta pogosto konkurenčni vrsti smreka in bukev, na pomlajevanje ključnih vrst pa vpliva tudi divjad. Nanje pa lahko vplivajo tudi nepremišljeni posegi v prostor, kot so gradnja gozdnih prometnic, in habitatu neprilagojena sečnja ter spravilo. 
V sestojih habitatnega tipa Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja rastejo različne vrbe, črni topol, siva in črna jelša, veliki in ozkolistni jesen. Ogrožajo jih predvsem posegi v vodotoke, zajezitve in invazivne tujerodne vrste. Glivična bolezen jesenov ožig pa predstavlja grožnjo za oba izbrana habitatna tipa, saj povzroča sušenje velikega in ozkolistnega jesena.
Terenski ogledi so pokazali, da bomo morali preveriti in bolj natančno izrisati cone teh dveh habitatnih tipov – tako, da bo tudi na zemljevidu čim boljši odraz dejanskega stanja v naravi. To bo namreč dobra podlaga tudi za dogovor o ukrepih in njihovo izvajanje v sodelovanju z lastniki gozdov.

 

9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih (Tilio-Acerion)
Za sestoje prednostnega habitatna tipa 9180* je značilno prevladovanje plemenitih listavcev, med katerimi so najpogostejši gorski in ostrolistni javor (Acer pseudoplatanus, A. platanoides), gorski brest (Ulmus glabra), veliki jesen (Fraxinus excelsior), lipa (Tillia platyphyllos) in lipovec (Tilia cordata). 
Iz terenskega ogleda lahko za prednostni habitatni tip 9180* sklepamo, da je v slabšem ohranitvenem stanju zaradi razmeroma majhnega deleža mlajših razvojnih faz in motnje pomlajevanja ter vrasti ključnih vrst, na kar vpliva predvsem rastlinojeda divjad. Ponekod je slabše stanje tega habitatnega tipa zaradi velikega deleža smreke v lesni zalogi sestojev, v nekaterih sestojih pa je vse bolj konkurenčna tudi bukev. Ogrožajo ga tudi posegi v prostor, zato mora biti temu prednostnemu habitatnemu tipu in vrstam prilagojeno tudi delo v gozdu (npr. sečnja, spravilo lesa, gradnja gozdnih prometnic), saj lahko neustrezni posegi destabilizirajo gozdna tla (pogosto občutljiva koluvialno-deluvialna tla), ki so značilna za ta habitatni tip.

91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)
V prednostni habitatni tip 91E0* uvrščamo sestoje na obrežju vodotokov in stoječih vodnih teles. V njih prevladujejo siva, rdeča in bela vrba (Salix eleagnos, S. purpurea, S. alba), črni topol (Populus nigra), siva in črna jelša (Alnus incana, A. glutinosa), veliki in ozkolistni jesen (Fraxinus excelsior, F. angustifolia), vez oz. dolgopecljati brest (Ulmus laevis = U. effusa). 
Na splošno obstoj prednostnega habitatnega tipa 91E0* ogrožajo fragmentacija gozdov, invazivne tujerodne vrste, onesnaženje in podnebne spremembe. Gozdove tega habitatnega tipa še posebej ogrožajo tudi različni posegi v vodni režim vodotokov in same vodne struge. Na večjih rekah habitatni tip 91E0* ogrožajo hidroelektrarne in zajezitve (preprečujejo redno poplavljanje, ki je pomemben dejavnik za obstoj tega habitatnega tipa). Gozdovi tega habitatnega tipa so pogosto precej spremenjeni, v precejšnjem delu so domače drevesne vrste zamenjale tujerodne (tudi invazivne) drevesne vrste, kot npr. robinja, ameriški javor, kanadski topol, črni oreh. 
 

Foto: Lado Kutnar, Ana Simčič

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava