Kljub visoki zabeleženi smrtnosti osebkov v letošnji sezoni še vedno beležimo naraščanje številčnosti volkov na območju Slovenije, ugotavlja ekipa strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije, Biotehniške fakultete in društva Dinaricum. Oblika krivulje rasti populacije ustreza pričakovanjem logistične rasti populacije, se pa v zadnji sezoni lahko sluti prevoj in videti je, da populacija ne raste več eksponentno.
Med rezultati letošnje sezone je potrebno izpostaviti vzpostavitev treh reproduktivnih jeder v slovenskem delu Alp, kar potrjuje predhodna domnevanja, da volkovi v Alpah postajajo stalnica. Na tem območju se kot ključen izziv kaže iskanje rešitev za sobivanje – razbiti je treba mite o nevarnosti volkov in neposredno pomagati ljudem, ki jih bo prisotnost volka neposredno materialno prizadela.
Poleg tega v letošnji sezoni beležimo nepojasnjeno izginotje nekaterih tropov ter dva primera zaznane nezakonite usmrtitve volkov, kar lahko nakazuje na porast nezakonitega poseganja v populacijo.
Problem, s katerim se bomo morali resno soočiti, pa še vedno ostaja križanje s psom. Čeprav tega pojava ni toliko kot ponekod v sosednjih državah, je treba problematiko obravnavati z vso resnostjo.
Stanje volkov v Sloveniji so strokovnjaki spet opredeliku kot ugodno. Ker že od leta 2010 spremljajo stalno rast in prostorsko širitev populacije, lahko za opredelitvijo ugodnega varstvenega stanja trdno stojijo z dobrimi argumenti.
Ob tem pa navajajo, da je celotno število volkov v Sloveniji znatno premajhno za dolgoročno viabilno populacijo, zato je za ohranitev ugodnega varstvenega stanja ključnega pomena ohranjanje povezljivosti z ostalimi dinarskimi volkovi na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V tem smislu še vedno ne smemo pozabiti na grožnjo nadaljnjega ograjevanja na meji s Hrvaško in paziti, da le-to ne bo povzročilo izolacije »robnih« populacij zlasti zavarovanih velikih sesalcev v Sloveniji.
V okviru javnomnenjske raziskave so analizirali 733 vrnjenih in popolnoma izpolnjenih vprašalnikov. Anketiranci na splošno kažejo
pozitiven odnos do volka in si želijo njegove ohranitve za prihodnje generacije. Rezultati kažejo, da je večina dobro informirana o številu volkov, hkrati pa prepoznajo pomembno vlogo, ki jo ima volk v ekosistemu za regulacijo števila rastlinojedcev.
Javnost si ne želi nadaljnjega naraščanja populacije volka in ne nasprotuje odstrelu, ter ga v primeru nastanka škode celo podpira. Hkrati so mnenja, da je treba uporabljati ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje napadov volkov na pašne živali. Odškodnine, kot sistem za blaženje konfliktov, se jim zdijo ustrezen način, pri čemer so mnenja, da so odškodnine prenizke. Javnost želi biti vključena v proces upravljanja populacije volka, prepozna pa je tudi vrednost projektov s področja sobivanja ljudi in velikih zveri.
Zaupanje do medijev in pristojnih ministrstev je nizko, medtem ko najbolj zaupajo gozdarjem, biologom, veterinarjem in lovcem. Zaupanje odločevalcem je ključnega pomena za upravljanje volka v Sloveniji in ohranjanje tolerance do velikih zveri.
Poročilo:
- Bartol Matej et al.: Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v letih 2017/2020, Končno poročilo – poročilo za sezono 2019/2020. Ljubljana, 2020
