Center za kartografijo favne in flore je pripravil poročilo o monitoringu netopirjev v letu 2013.
Analize rezultatov zimskih monitoringov ne kažejo več na upadanje populacij velikega podkovnjaka (Rhinolophus ferrumequinum) glede na izhodiščno zimo 2002/03, vendar redki predhodni podatki kažejo na to, da so populacije trenutno vseeno verjetno manjše kot pred zimo 2002/03. Populacija malega podkovnjaka (R. hipposideros) je v zadnjih desetih letih zmerno narasla (ne več kot 5 %), tako glede na trend ocenjevan s podatki s prezimovališč kot tudi kotišč. Izračuni kažejo, da je v istem času populacija navadnih netopirjev (Myotis myotis) na mestih monitoringa kotišč, zmerno narasla. Nadalje ocenjujejo, da so populacije južnega podkovnjaka (R. euryale), vejicatega netopirja (M. emarginatus) in dolgokrilega netopirja (Miniopterus schreibersii) stabilne, oziroma se je pri slednjem vzhodna subpopulacija verjetno celo zmerno povečala. Za druge vrste populacijskih trendov zaradi prekratkega časa spremljanja zaenkrat ne morejo zanesljivo izračunati, so pa pri nekaterih vrstah lahko podali svoje ocene.
Za 11 vrst netopirjev oz. 40 % vseh vrst v Sloveniji predlagajo, da se jih obravnava, kot vrste z neugodnim ohranitvenim statusom. Vzroki za to so pri velikem podkovnjaku v preteklosti zabeležen upada populacije in slabo stanje ohranjenosti stavbnih kotišč, slabo stanje ohranjenosti stavbnih kotišč malega in južnega podkovnjaka, navadnega netopirja, ostrouhega netopirja (M. blythiioxygnathus), vejicatega netopirja, navadnega mračnika (Nyctalus noctula), poznega netopirja, usnjebradega (Plecotus macrobullaris) in sivega uhatega netopirja (Plecotus austriacus) ter dolgokrilega netopirja. Za ostale vrste netopirjev pri nas trenutno ne morejo podati ocene ohranitvenega stanja.
Glede habitatov netopirjev so ponovno ugotovili upadanje števila stavbnih zatočišč, saj so ponovno zabeležili nekatera uničena ali okrnjena kotišča v stavbah. Pri reševanju v preteklosti zabeleženih okrnjenih ali uničenih kotišč je prišlo do določenega napredka, vendar je bila v primerjavi z preteklimi leti opazna manjša aktivnost na tem področju. To povezujejo s pozno sklenitvijo pogodbe za monitoring netopirjev in s tem da v okviru pogodbe ni bilo namenjenih sredstev tudi za t.i. svetovalne aktivnosti. Ob opustitvi monitoringa vsakoletnega monitoringa netopirjev, ki omogoča relativno hitri odziv na nove probleme, bi se stanje zatočišč netopirjev še bistveno bolj poslabšalo, kar bi lahko povzročilo celo praktično nepopravljivo regionalno izumrtje nekaterih vrst.
Več:
- Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev 2013 (končno poročilo). Primož Presetnik, Monika Podgorelec, Ali Šalamun idr., Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 2013.