Nizozemska kot primer dobre prakse?
Nizozemska je znana po poljih, ki so ravna kot miza. Kopno so ukradli morju in pridobili tako kmetijske kot bivalne površine. Glede na visoko intenzivnost kmetijske proizvodnje in usmerjeno na zunanji trg, je davek začela plačevati narava. Njihov delež Natura 2000 območij je pod evropskim povprečjem in znaša 15 % vseh površin Nizozemske. Začeli so se zavedati, da izgube biodiverzitete ne bodo rešili samo kmetje, zato so pobudo prevzeli nekateri drugi členi v verigi od vil do vilic. Za uspešno zgodbo mora biti vključen celoten krog: kmet – živilsko-predelovalna industrija – potrošnik.
Nizozemski pašnik.
Ohranjena narava, srečne živali, zadovoljen potrošnik
Največje mlečno-predelovalno podjetje je postavilo interne standarde za trajnostno kmetijstvo. Pod drobnogled so vzeli dogajanje na kmetiji. Glavni trije cilji so dobrobit živali, biodiverziteta in ogljični odtis. Ker se zavedajo, da kmetje za doseganje rezultatov potrebujejo podporno okolje, redno izvajajo izobraževanja, delavnice in krožke, kjer si kmetje izmenjajo izkušnje pri doseganju internih ciljev podjetja. Ustvarili so interni »biodiverzitetni monitoring«, preko katerega spremljajo učinek kmetije na biodiverziteto. Učinek spremljajo preko KPI (key performance indicator) oz. kazalnikov, ki so postavljeni v skladu z FAO-LEAP (Food and Agriculture organisation – Livestock Environmental Assessment and Performance Partnership). Ti kazalniki so: izpust toplogrednih plinov, ravnovesje ogljika v tleh, izpusti amonijaka, delež lastno pridelane beljakovinske krme na kmetiji, delež trajnih travnikov in delež upravljanja Nature 2000 na površinah. Priporočajo pašo vsaj 120 dni na leto, pri tem pa morajo kmetje spremljati stanje tal in preprečevati prepašenost pašnikov. Posebej so se posvetili negi mejic ter ohranjanju travniških ptic. Njihov moto je – ohranjena narava, srečne živali, zadovoljen potrošnik.
Večji prispevek k biodiverziteti, večje plačilo za mleko
Kmetje lahko sproti spremljajo dogajanje na svojih kmetijah, dobijo nasvete kadar so v dvomih in so na koncu za trud tudi poplačani. Če jim uspe doseči cilj, ki je postavljen v biodiverzitetnem monitoringu, je plačilo za njihovo mleko višje. S tem zmanjšujejo tudi negativni vpliv na biodiverziteto. Po opravljenih analizah mleka so ugotovili, da je »biodiverzitetno mleko« bolj bogato z za telo ugodnimi maščobnimi kislinami. Tudi živali takšno krmo iz biodiverzitetno bogatejših površin raje uživajo.
Veriga se konča z nami, potrošniki. In kako bomo vedeli, kaj je kmet naredil za naravo in dobro počutje živali? Za osveščanje potrošnikov pripravljajo kratke videoposnetke (primer spodaj), kjer predstavljajo kmete, njihove aktivnosti za ohranitev okolja in s tem krepijo zavest tako pri kmetih, kot pri kupcih.
Slovenski potrošnik in biodiverziteta
Kako pa je to pri nas? Se je v varovanje biodiverzitete že vključila živilsko-predelovalna industrija in še kak drug pomemben člen v verigi? Ali potrošniki dovolj vemo o našem posrednem in neposrednem vplivu na biodiverziteto?
Avtorja: Dominika Klavž, Janko Rode, KGZS
Primer videoposnetka za potrošnika o kmetijski praksi kmetije.