Skip to main content

Koliko uspešni so bili kmetijsko-okoljski ukrepi za spodbujanje in ohranjanje travniške biodiverzitete?

Izšel je znanstveni članek Neuspeh kmetijsko-okoljskih ukrepov za spodbujanje in ohranjanje travniške biodiverzitete v Sloveniji, v katerem avtorji podrobno analizirajo učinkovitost štirih kmetijsko-okoljskih ukrepov izvedenih v Sloveniji v letih 2007-13. Avtorji so ugotovili, da so ukrepi zajeli le 3% naravovarstveno pomembnih travišč, da pa kar 41% travišč vključenih v vse omenjene ukrepe ne predstavlja naravovarstveno pomembnih travišč.

V ugledni mednarodni reviji Land Use Policy je izšel članek avtorjev Mitje Kaligariča, Jureta Čuša, Sonje Škornik in Danijela Ivajnšiča The failure of agri-environment measures to promote and conserve grassland biodiversity in Slovenia. Avtorji podrobno analizirajo učinkovitost štirih kmetijsko-okoljskih ukrepov izvedenih v Sloveniji v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) v letih 2007-13: ohranjanje posebnih traviščnih habitatov (HAB), ohranjanje traviščnih habitatov metuljev (MET), ohranjanje ekstenzivnega travinja (ETA) in ohranjanje ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 (VTR).

Na osnovi prostorskih podatkov o obsegu omenjenih ukrepov na ravni parcel in prekrivanju le-teh z razširjenostjo naravovarstveno pomembnih travišč (določenih z združevanjem Natura 2000 in drugih naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov) so ugotovili, da so omenjeni ukrepi zajeli le 3% naravovarstveno pomembnih travišč. Pri tem pa ti ukrepi niso ciljali le tistih površin, ki bi bile upravičene do ukrepov zaradi naravovarstvene vrednosti, pač pa katerokoli trajno travinje, tudi brez naravovarstvene vrednosti. Tako so ugotovili, da kar 41% travišč vključenih v vse omenjene ukrepe ne predstavlja naravovarstveno pomembna travišča, kar vzbuja dvom v smotrno porabo sredstev, namenjenih za varstvo narave na področju kmetijstva.

Avtorji nadalje povzemajo štiri glavne razloge za neuspeh ukrepov, ki so:

  • odsotnost kriterijev za upravičenost travišč za vstop v določen ukrep (zgolj vključenost v Natura 2000 območje ali v Ekološko pomembno območje ne prinese želenih rezultatov!);
  • odsotnost vsakršnega spremljanja stanja - monitoringa (tako pred vstopom v ukrep, med njim in po njem);
  • bistveno prevelika je minimalna vstopna površina travišča (travišča z veliko diverziteto predstavljajo običajno majhne površine) in
  • prenizke subvencije za ohranjanje travišč (ki napeljujejo kmete k preoravanju).

Avtorji razpravljajo o neučinkovitosti kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov in plačil (KOPOP) tudi v trenutno potekajočem Programu 2014-20. V zaključku izpostavljajo, da bi morala traviščem namenjena kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP) v prihajajočem obdobju 2021-27 temeljiti na povsem drugačnih osnovah, ki bi dajale poudarek začetnemu in končnemu monitoringu travišč in to na način, ki bi zagotavljal preverjanje rezultatov ukrepov, ne pa izvajanje ukrepov samih, in še to le nekaterih.

Več:

 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava