Marsikdo je opazil, da je bilo letos manj čmrljev, kar je potrdil tudi monitoring divjih čebel v izvedbi Nacionalnega inštituta za biologijo. Letos so našteli 82 % manj čmrljev kot lani, kar je slaba novica tako za kmetijstvo kot naravo, saj so čmrlji med najpomembnejšimi opraševalci.
Najbolj verjetna razlaga za upad je bilo izjemno neugodno vreme spomladi. Raziskava opraševalcev v sadovnjakih je sicer pokazala, da je bilo spomladi, v času cvetenja sadnega drevja, število čmrljev podobno kot prejšnja leta. Matice, ki pri čmrljih edine prezimijo, so torej uspešno dočakale pomlad. Zaradi slabega vremena je bila njihova vloga letos še posebej pomembna. Čmrlji so namreč znani po tem, da oprašujejo tudi v dežju, mrazu in vetru. Domnevamo pa, da zaradi pozebe in dolgotrajnega dežja matice niso dobile dovolj hrane, da bi lahko uspešno gnezdile. Vreme je namreč neugodno vplivalo na medenje rastlin. S podobno težavo so se soočale tudi medonosne čebele, vendar so neugodne razmere lažje preživele, saj so jih čebelarji lahko krmili – čmrljem pa na ta način žal ne morejo pomagati.
Zemeljski čmrlj (Foto: Danilo Bevk)
Nihanje števila živali, tudi čmrljev, je sicer v naravi nekaj običajnega, vendar bi nas tako velik upad v enem letu moral skrbeti. Podnebne spremembe oziroma vremenski ekstremi, ki se kažejo kot zgodnje pomladi, ki jim sledijo pozebe in dolgotrajne poletne suše, uničujejo prehranske vire opraševalcev. Hrane zanje pa je danes zaradi sprememb v okolju že sicer vedno manj, zato je za opraševalce ključno varovanje njihovega življenjskega prostora, v prvi vrsti pisanih cvetočih travnikov, tako na podeželju kot v mestih. V Sloveniji jih nekaj še imamo in morali bi vložiti več napora v to, da se jih ohrani. V bolj ohranjenem okolju, bodo opraševalci lažje kljubovali podnebnim spremembam.
Več o opraševalcih in triletnem pilotnem monitoringu divjih čebel v Sloveniji najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za biologijo.