Mednarodni dan barij posvečamo mahovom: “To so biološke spužve”

V projektu LIFE-IP NATURA.SI najbolj nepoznanemu delu barij posvečamo posebno pozornost: mahovom. Gozdarski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani izvajata monitoring treh vrst mahov Nature 2000. Pri delu jim pomaga tudi mednarodno priznani strokovnjak za mahove, briolog, dr. Marko Sabovljević z Univerze v Beogradu. “Verjetno barja ne bi niti obstajala, če ne bi bilo mahov, ker ti delujejo kot velike biološke spužve, ki zadržujejo velike količine vode. Na drugi strani so barja pomembna, ker predstavljajo skladišče ogljikovega dioksida in na ta način blažijo temperaturne razlike pri podnebnih spremembah,” je v povedal dr. Sabovljević. V sodelovanju z doc. dr. Simono Strgulc Krajšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani smo ju obiskali na enem od terenskih dni. V video intervjuju o mahovih sta predstavila posebnosti tega mikro sveta, ki ne raste edino v morski vodi.

Nekateri mahovi lahko z vsesavanjem vode povečajo svojo težo do 25-krat

Mahovi imajo radi okolje, kjer je veliko vode, zato jih pogosto najdemo v okolici barij, rek in potokov. Nekatere vrste mahov lahko samo z vsesavanjem vode povečajo svojo težo do 25-krat. Ko pa nastopi sušna sezona, počasi oddajajo to vodo in omogočajo tudi drugim rastlinam, cvetnicam, da se normalno razvijajo in cvetijo ter zaključujejo svoje cikluse tudi, ko je suša. Med največje mahove na svetu sodijo vodni mahovi, kot je Fontinalis, ki v vodi lahko zraste do metra in pol ali dveh. To je tudi rekord, ker mahovi nimajo prevodnih tkiv, zato črpajo vodo samo iz njihove okolice. Mahovi vso vlago, ki je v okolju, privzemajo v telo, zato jih lahko najpogosteje najdemo na različnih mestih v bližini vode.

Naravna čistilna naprava in shranjevalnik ogljikovega dioksida

Barja so tip mokrišč, za katere je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Na njih rastejo rastline, ki potrebujejo veliko vode in vlage, prilagojene pa so na pogoje z malo hranilnih in mineralnih snovi. Iz odmrlih rastlinskih delov nastaja šota, ki se zaradi pomanjkanja zraka ne spremeni v humus. Barja so naravni zadrževalniki vode in skladišča ogljikovega dioksida. Barja so pomembna tudi kot življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst: od mikroskopsko majhnih bakterij, praživali in alg do ptic, plazilcev, dvoživk in rastlin, med katerimi prevladujejo različne vrste mahov.

V Sloveniji poznamo različne tipe barij glede na podlago, vodni režim in vegetacijo. V osnovi jih delimo v tri vrste: visoka, nizka in prehodna barja. Visoka barja sicer niso povezana z nadmorsko višino, kot bi lahko sklepali po imenu. Dvignjena so nad okolico, kot bi opazovali narobe obrnjeno skledo. Napajajo se samo s hranili revno padavinsko vodo in ne s podtalnico, kot to velja nizka in prehodna barja. Pri nas so najbolj znana visoka barja na Pokljuki, Jelovici, Olševi, Pohorju in Ljubljanskem barju. Na visokem barju raste tudi mesojeda rastlina okroglolistna rosika, na nizkih in prehodnih barjih pa njeni sorodnici dolgolistna in srednja rosika. 

Nizka barja nastanejo s trajno ali občasno poplavljenostjo kopnih predelov in so v primerjavi z visokimi barji bogatejša s hranili. Prav tako se tvori šota, a ne iz mahov kot na visokih barjih, ampak iz odmrlih delov rastlin, ki tam uspevajo. Na nizkih barjih raste večinoma traviščna vegetacija in tudi grmovja. Med vrstami travišč so najpogostejši šaši. Med rastlinami najdemo zelene orhideje, tudi Loeselovo grezovko, ki je vrsta Nature 2000. Vodostaj nizkih barij za razliko od padavin pri visokih barjih določa podtalnica. Nizka barja v Sloveniji najdemo v Mišji dolini, na delih Ljubljanskega barja in Cerkniškega jezera, med najbolj obiskanimi nizkimi barji pa so Zelenci.

Za prehodna barja pa velja, da je vodni režim odvisen tako od podtalnice kot od padavin. Prehodna barja vsebujejo zelo malo hranil in mineralov, voda pa sega do površine ali na njej zastaja. Na njih najdemo nizke in srednje visoke šaše ter šotne in druge mahove. Po površini so to manjša barja, ki so pri nas na južni meji evropske razširjenosti. Skupno število tega habitatnega tipa je v Sloveniji manj kot 20 in ga najdemo na alpskem, predalpskem in dinarskem območju.

Svojevrstna sposobnost prehranjevanja samo z deževnico

V barja se steka voda, v kateri živijo različni organizmi, ki to vodo čistijo. Vse rastline, ki jih najdemo na barjih, so prilagojene na mineralno revna rastišča. Na bazičnih nizkih barjih uspevajo združbe nizkih šašev, modra stožka in druge, ki hrano črpajo iz deževnice in rudninskih voda. Šotni mah ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji del pa se postopoma spreminjajo v šoto. Tako rastline izgubijo stik s podtalnico, kar prenese le malokatera rastlina.