Mesec kmetijstva: Pestrost narave je pomembna za kakovostne kmetijske pridelke

Da bomo imeli na mizi kakovostno domače sadje, je to odvisno tudi od našega odnosa do narave in s tem med drugimi tudi do na primer divjih opraševalcev.  Z znanjem, izkušnjami in sodelovanjem varstva narave, kmetovalcev, lovcev, gozdarjev, strokovnjakov za upravljanje voda in ribičev na terenu lahko skupaj pomagamo marsikateri vrsti in njenemu življenjskemu okolju – s tem pa tudi nam samim. Kljub majhnim površinam v območjih Nature 2000 pa ima ravno zaradi varstva narave kmetijstvo poseben pomen tudi v integriranem projektu.

V pilotnih območjih LIFE-IP NATURA.SI testi različnih ukrepov

V LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) različne ukrepe preizkušajo na treh pilotnih območjih: Istra, Kamniško Savinjske Alpe in Grintavci ter Štajerska. Na pilotnem območju Istra so tradicionalna bogata suha travišča z metulji, suhi apnenčasti travniki, ki predstavljajo ugodno rastišče za orhideje. Na pilotnem območju Štajerska so območja ekstenzivnih, mokrotnih in občasno poplavljenih travnikov, na katerih raste modra stožka, ki velja za enega najbolj ogroženih tipičnih življenjskih okolij v Sloveniji. V pilotnih območjih imamo poleg pestre narave tudi pestro kmetijstvo – tu najdemo vinograde, pašnike, sadovnjake in njive. Na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci pa so planine z gorskimi ekstenzivnimi gojenimi travniki in pašniki, ki so tudi pomemben element ohranjanja populacije habitatnih tipov. 

Partnerji s področij varstva narave, kmetijstva, gozdarstva in vodarstva skupaj oblikujejo ukrepe ter ob sodelovanju kmetov pilotno preizkušajo vrsto ukrepov na terenu. Med njimi so tako preizkusili posebno varstvo na pašniku za močvirski meček, ob vodotokih Štajerske preizkušajo metode za odstranjevanje tujerodnih vrst rastlin. V zaključnem oblikovanju pa so tudi testni ukrepi na traviščih Štajerske. Dobre prakse kmetijstva v območjih Nature 2000 lahko spremljate tukaj.

Ukrepi zaradi Nature 2000 med manjšimi v kmetijstvu

V Sloveniji je po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije 474.195 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih predstavljajo trajni travniki in pašniki (57 %), njive (37 %) in trajni nasadi (6 %). V letu 2019 so bili zaradi Nature 2000 opredeljeni naravovarstveni ukrepi na skupno 6,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Okrog 20 % območij Nature 2000 je tudi na kmetijskih površinah, sicer pa v Naturi 2000 prevladujejo gozdne površine (kar 70 % površine Nature 2000). 

Infografika: Kmetijstvo v letu 2020 (Kmetijski inštitut Slovenije)

Kmetijske površine so se v Sloveniji v zadnjih letih nekoliko povečale, tudi znotraj Nature 2000 opažamo enak trend pri obsegu kmetijskih površin. Približno 12 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji (10.518 od 69.902) kmetuje na območjih Nature 2000. Povprečna kmetija v območjih Nature 2000 ima v uporabi 5,89 ha kmetijskih zemljišč in skoraj 7 glav velike živine. V primerjavi s povprečno kmetijo v Sloveniji je to nekaj manj površine v hektarih in nekaj več glav velike živine.

 
Ukrepi v kmetijstvu zaradi Nature 2000 so med manjšimi po obsegu. Skupna kmetijska politika podpira tudi okoljevarstvene ukrepe. Ukrepi, vezani na Naturo 2000, so med manjšimi po obsegu. Skupna kmetijska politika ima poleg skrbi za prehransko varnost in krepitev podeželja, namreč med tremi splošnimi cilji tudi krepitev skrbi za okolje in podnebje. Med specifičnimi cilji so tudi prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti ter trajnostno upravljanja voda, tal in zraka.

Sodelovanje kmetov in narave

V kmetijstvu se na eni strani srečujemo z opuščanjem kmetijstva ter na drugi strani z inteziviranjem. Za naravo nobena od teh dveh skrajnosti ni dobra, zato institucije varstva narave v sodelovanju s kmetijskimi institucijami izvajajo številne aktivnosti za ohranitev kmetijske krajine ob sočasnem ohranjanju narave. Pestrost živalskih in rastlinskih vrst v kmetijski krajini je namreč pokazatelj njenega dobrega stanja.

Med elementi kmetijske krajine so za ohranjanje raznolikosti vrst najpomembnejši:
-    ekstenzivni travniki
-    visokodebelni travniški sadovnjaki
-    gozdni robovi
-    kali, mlake in luže
-    vodni kanali
-    mejice, skupine grmov in posamezna drevesa
-    suhozidi

Ekstenzivni travniki
Pogosto tovrstnim travnikom rečemo tudi pisani travniki, saj jih prepoznamo po raznolikem in barvno pisanem cvetju. Ohranjanje tovrstnih travnikov je pomembno za različne živalske vrste, kot so na primer štorklja, smrdokavra, rjavi srakoper, strašničin in temni mravljiščar itd. Na njih najdemo tudi številne zavarovane in endemične rastlinske vrste, kot so na primer močvirski meček, močvirski tulipan, velikonočnica, kranjska lilija itd. Tovrstni travniki so lahko suhi ali vlažni. Prvi se pojavljajo pri nas na Primorskem (Kras, Snežnik - Pivka, južni obronki Trnovskega gozda, Nanos, Banjšice, prisojna pobočja gričevnatega sveta na Goričkem, Haloze, Slovenske Gorice). Vlažne ekstenzivne travnike lahko vidimo na Ljubljanskem barju, Cerkniškem jezeru, ob Nanoščici ter ob Muri in in Reki. Za njihovo ohranjanje skrbijo kmetje s prilagajanjem košnje in gnojenja. 

Visokodebelni travniški sadovnjaki
Včasih so tovrstna drevesa kmetiji nudila tudi zavetje pred vetrom in preprečevala vpliv plazov na pobočjih. Danes, ko se soočamo z ekstremnimi podnebnimi spremembami, opažamo tudi, da je odpornost dreves v visokodebelnih sadovnjakih nadpovprečna. Hkrati pa so izjemno dragoceni za naravo, saj v njih svoj življenjski prostor najde več kot 3.000 živalskih vrst.
Več o visokodebelnih travniških sadovnjakih najdete tukaj.

Gozdni rob
Med gozdom in travniki ali njivami je pomemben življenjski prostor tudi za vrste, ki so vezane na gozdni prostor. Tu rastejo značilne drevesne in grmovne vrste, kot so na primer beli in črni gaber, jerebika, divja češnja, leska, šipek, bezeg, brin. Gozdni rob je bogat tudi z zdravilnimi rastlinami. Vzdrževan gozdni rob je pomemben za čebelarje in poljedelce - namreč čebele v pestrem rastlinskem rastju najdejo kakovostno hrano, gozdni rob pa ima vlogo zadrževanja divjadi, da ne zahajajo na njive.

Več o elementih kmetijske krajine in njihovi vlogi najdete v brošuri Kmetijstvo na območjih Natura 2000.

Aktualni projekti kmetijstva in varstva narave:

• LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji - LIFE to GRASSLANDS
• LIFE for Seeds (LIFE “Semenska banka”)
• Vzdrževanje kmetijske krajine za ptice in metulje na Goričkem - Gorička krajina
• Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja - PoLJUBA
• Izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju - KRAS.RE.VITA
• Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 »Kras« - ZA.KRAS
• Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera - PIVKA.KRAS.PRESIHA
• Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri - Natura Mura 
• Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave - zaDravo
• Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini - VIPava
• Vizija Pohorje 2030: Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju - POHORKA
• Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku - VrH Julijcev

Ciljni raziskovalni projekti (CRP):

• Zasnova, testiranje in priprava rezultatsko usmerjenega kmetijsko-okoljskega ukrepa “Pisan travnik” na naravovarstveno pomembnih (NVP) traviščih v Sloveniji (nosilec: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko; partnerja: Kmetijski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani ter Biotehniška fakulteta)
• Krajinske značilnosti in ukrepi bodoče kmetijske politike v Sloveniji (nosilec: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, partnerji: Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, GEODETSKI ZAVOD CELJE, d.o.o.)
• Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000 (nosilec: ZRC SAZU; partner: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta)
• Pristopi in vrednotenje uspešnosti prenosa znanja na področju varstva okolja in narave v kmetijstvu (nosilec: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; parterja: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj)
• Kmetovanje na vrstno bogatih travnikih (nosilec: Kmetijski inštitut Slovenije; partner: ZRC SAZU)
• Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovca, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice (HaČloRi) (nosilec: ZRC SAZU; partnerja: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta in Geološki zavod Slovenije)

Projekti EIP:

• Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (izboljšanje razmer za opraševalce na kmetijskih gospodarstvih)
• Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja (zmanjšanje negativnih vplivov intenzifikacije kmetijstva z iskanjem okolju prijaznejše kmetijske rabe, ki podpira biodiverziteto in nudi ekonomske perspektive kmetom)
• Inovativni okoljsko-podnebno naravnani sistemi upravljanja govedorejske kmetije za zagotavljanje pridelave krme in optimalnih pogojev reje govedi (uvajanje inovativnih okolju in živalim prijaznih sistemov upravljanja govedorejske kmetije, ki zagotavljajo trajnostno rabo kmetijskih zemljišč in drugih resursov za namen prireje kakovostnega mleka in mesa)
• Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti (ohranjanje oz. povečanje biotske raznovrstnosti z usposabljanjem in ozaveščanjem kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih o pozitivnih učinkih krajinskih elementov in biotske raznovrstnosti)
• CRP: Zasnova metodologije monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji (monitoring divjih čebel kot najpomembnejših divjih opraševalcev – tudi na območjih z intenzivnim kmetijstvom)
• VIVEK - Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji
• Vzpostavitev monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta)
• Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta)
• Zasnova monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji (Nacionalni inštitut za biologijo)
• Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovca, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice (HaČloRi) (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta)
• Prenova Regionalne razdelitve krajinskih tipov in izjemnih krajin v Sloveniji ter njihova digitalizacija (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta)
• • Razvoj in predlog implementacije instrumenta za doseganje usklajenosti resornih oziroma razvojnih politik s strategijo prostorskega razvoja Slovenije (TIA-SI) (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta)
• Identifikacija, ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev naravovarstveno pomembnejših območij v Sloveniji – NatGuidES – ZRC Sazu

Pilotni projekti iz podkurepov 16.2 in 16.5:

• Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR (preverjanje možnost dvostopenjskega izvajanja ukrepa Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR))
• Vpeljava pridelave ohranjevalnih semenskih mešanic za obnovo degradirane travne ruše na območju Športnega centra Pokljuka (ohranjanje obstoječih površin botanično pestrih travnikov)
• Visokodebelni pašni sadovnjak kot nova kmetijska praksa (oživljanje visokodebelnih sadovnjakov, ponovna vzpostavitev kmetijske rabe na opuščenih kmetijskih zemljiščih)
• Ohranjanje biotske pestrosti kmetijske krajine z razvojem in vključevanjem učnega modela v kmetijsko dejavnost (razvoj ustreznega ter učinkovitega in vzdržnostnega modela upravljanja kmetije v zavarovanem območju s ciljem ohranjanja biotske pestrosti in prenos znanja)