Skip to main content

Mesec mokrišč: Ohranjena mokrišča so ključna za preživetje vseh živih bitij na Zemlji

Mokrišča so zemljišča na prehodu med vodnimi in kopnimi okolji ali življenjsko okolje z značilnostmi vodnih in kopnih ekosistemov. Pokrivajo okrog 6 % svetovnega kopnega, najdemo pa jih ob rekah in jezerih, na sotočjih in povirjih, obali ali visokih planotah in v dnu dolin.

Mokrišča so ledvice pokrajine in biotski supermarket.

Bogastvo mokrišč je v njihovih funkcijah, ki jih opravljajo v ekosistemu. So naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. To so naše velike naravne spužve, ki ujamejo površinske vode in jih počasi oddajajo, s tem pa preprečujejo poplave in odnašanje prsti. V sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše. Na ta način pomembno vplivajo tudi na ugodne klimatske razmere določenega območja.  

Zaradi vloge pri kroženju vode in kemičnih snovi jih imenujemo ledvice pokrajine. So naše naravne čistilne naprave. To so območja z visoko primarno produkcijo in bogato biotsko raznovrstnostjo in so pomembna življenjska okolja številnih rastlinskih in živalskih vrst.  

Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, saj več kot 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih. So pomembno življenjsko okolje za ribe, dvoživke in plazilce ter ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in so tako vezane na specifična mokrišča.
 

fotografija kačjega pastirja ob vodi

Mokrišča (foto: Eva Šabec).

V Sloveniji med naravnimi mokrišči prevladujejo manjša jezera in močvirja.

Mokrišča so pri nas zelo raznovrstna in v povprečju manjša od 0,15 ha (0,15 ha je približno ena petina površine Blejskega otoka). Mokrišča so jezera, barja, soline, ribniki, reke, kanali, močvirja, izviri, izlivni deli rek, vodne kraške jame, lagune, poplavne ravnice, močvirni gozdovi idr. Zanje pa imamo tudi številna lokalna poimenovanja. Poznamo jih pod imeni, kot so čreti(a), blata, barje, jelšev grez, kal, lokva, kraško jezero, loke(a), močvirje, močilo, mlaka, mrtvica, poloj, ponikve(a), poplavni travnik, ribnik, trstičje, vrbina(e) ipd.
 

fotografija kala

Pri nas prevladujejo mokrišča antropogenega nastanka, obnovljen kal pri Rodiku (foto: Flora Pečar).

Mokrišča predstavljajo manj kot 5 % ozemlja Slovenije, med njimi pa prevladujejo takšna, ki so antropogenega nastanka. Po površini prevladujejo presihajoča jezera in močvirja. Najobsežnejša mokrišča pri nas pa so poplavni in mokrotni travniki, ki prevladujejo tudi na pilotnih območjih projekta LIFE-IP NATURA.SI. 

Poleg mokrotnih travnikov so na pilotnem območju Štajerska mokriščna okolja gramoznice, ribniki, potoki, mrtvice, poplavni gozdovi, močvirna črnojelševja, močvirja in mlake. Na pilotnem območju Slovenska Istra so poleg ostankov mokrotnih travnikov pomemben mokriščni habitat kali. Ta raznolika okolja so življenjski prostor evropsko pomembnih vrst kot so metulji (npr. strašničin mravljiščar, temni mravljiščar, travniški postavnež), kačji pastirji (npr. dristavični spreletavec), dvoživke (npr. hribski urh, veliki pupek), plazilci (npr. močvirska sklednica) in drugi, ki so vključeni v projektne aktivnosti projekta LIFE-IP NATURA.SI.
 

fotografija mokrotnega travnika

Najobsežnejša mokrišča pri nas so poplavni in mokrotni travniki, mokrotni travniki na pilotnem območju Štajerska (foto: arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI). 

Mokrišča izgubljamo hitreje kot tropski gozd. 

Od leta 1700 smo na globalni ravni izgubili skoraj 90 % mokrišč. Izgubljamo jih trikrat hitreje kot gozdove. 

Med leti 1950 in 1992 smo po ocenah strokovnjakov v Sloveniji izgubili 40 % mokrišč. Največ  smo jih izgubili v obalnem pasu in poplavnih ravnicah ob srednjih tokovih rek. K zmanjšanju mokrišč je prispevalo pospeševanje kmetijstva, v obalnem delu pa predvsem razvoj industrije, turizma in širitev mest (urbanizacija). Njihovo izgubo pospešuje tudi zaraščanje z grmovnimi in drevesnimi vrstami, kot posledica opuščanja kmetijske rabe (košnja). 

Svetovna konvencija za varstvo mokrišč.

Na problem izgubljanja mokrišč je leta 1972 mednarodna javnost odgovorila s podpisom Ramsarske konvencije za ohranitev mokrišč. Danes je konvencijo podpisala že večina svetovnih držav in se zavezujejo k izvajanju politike, ki ne bo ogrozila obstoja mokrišč in bo ohranjala raznovrstnost vseh mokrišč. V sklopu Ramsarske konvencije deluje tudi seznam mednarodno pomembnih mokrišč, kamor uvrščamo tudi tri slovenska: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan. Pomembna mokrišča so tudi druga naša zavarovana območja. 
 

fotografija Cerkniškega jezera

Cerkniško jezero (foto: Eva Šabec).

Mokrišča ohranjamo s številnimi projekti.

Številni projekti, sofinancirani s strani Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, so v zadnjem desetletju prispevali k varstvu mokrišč, njihovem ohranjanju in  ozaveščanju o njihovem pomenu. Z zaključenimi in potekajočimi projekti, kot so Projekt LJUBA, WETMAN, poljuba, Mala barja - Marja in drugimi, prispevamo k obnavljanju mokrišč, varstvu ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, izboljšanju hidroloških razmer, odstranjevanju tujerodnih invazivnih vrst idr. 

Mokrišča ne moremo ohranjati le s formalnim varstvom, kot je ustanavljanje zavarovanih območij. Ohranjamo jih tako, da skrbimo zanje in nadziramo naše posege vanje. S tem omogočamo obstoj številnih bitij, prilagojenih na to okolje, in delamo uslugo sebi, ko z vzdrževanjem mokrišč ohranjamo številne funkcije, ki so nujne tudi za naše življenje.
 

Viri: 
-    Beltram, G., Mokrišča, ARSO, URL: https://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Vodno_bogastvo_4mokrisca.pdf (citirano 26. 1. 2021)
-    »Mokrišča in biotska raznovrstnost« - 2. Februar, svetovni dan mokrišč, ZRSVN. URL: https://zrsvn-varstvonarave.si/mokrisca-in-biotska-raznovrstnost-2-februar-svetovni-dan-mokrisc/ (citirano 26. 1. 2021)
-    O mokriščih. WETMAN. URL: http://www.wetman.si/dodatne-informacije/o-mokriscih  (citirano 26. 1. 2021)
-    Lužnik, M., 2010. Mokrišča so biseri biodiverzitete, pa vendar jih pogosto prekomerno izkoriščamo. Primorske novice (23. 10. 2010). URL: http://www.primorske.si/2010/11/06/mokrisca-so-biseri-biodiverzitete-pa-vendar-jih-po  (citirano 28. 1. 2021)
-    Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Nacionalni odbor RS za Ramsarsko konvencijo. 1999. URL: http://web.bf.uni-lj.si/students/vnd/knjiznica/Skoberne_literatura/literatura/ramsar_mokrisca_99.pdf  (citirano 28. 1. 2021)
-    Življenjska okolja in ptice obalnih mokrišč. Ptice. 2014. URL: https://www.ptice.si/wp-content/uploads/2014/04/ornitologija_v_ucnem_nacrtu_%E2%80%93_obalna_mokrisca.pdf (citirano 29. 1. 2021)
-    Analiza in ocena stanja projektnega območja Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki. ZRSVN. LIFE-IP NATURA.SI. 2020.
-    Analiza in ocena stanja projektnega območja Ličenca pri Poljčanah. ZRSVN. LIFE-IP NATURA.SI. 2020.
-    Analiza in ocena stanja projektnega območja Slovenska Istra. ZRSVN. LIFE-IP NATURA.SI. 2020. 
-    Analiza in ocena stanja projektnega območja Volčeke. ZRSVN. LIFE-IP NATURA.SI. 2020.
-    Material. Word wetlands day. URL: https://www.worldwetlandsday.org/materials (citirano 28. 1. 2021)
-    Ramsar. URL: https://www.ramsar.org/ (citirano 28. 1. 2021)

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava