Skip to main content

Mesec netopirjev: četrt stoletja mednarodne noči netopirjev

Mesec september posvečamo redu sesalcev z največ vrstami pri nas. Z osrednjim prispevkom sicer pričenjamo že konec avgusta, ker se namreč Mednarodna noč netopirjev letos pri nas začne že v noči z 28. na 29. avgust. Dogodek, ki letos obeležuje 25-letnico, poteka v več kot 30 državah po svetu.

V Evropi živi preko 50 vrst netopirjev in vse so zaščitene v okviru Sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi, ki izhaja iz Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali. V Sloveniji živi 32 vrst netopirjev, ki so prav tako vsi zaščiteni z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Med njimi pa 10 vrst sodi med kvalifikacijske vrste območij Nature 2000.

Velikouhi netopir (Foto: Simon Zidar)

Velikouhi netopir (Foto: Simon Zidar)

Ob Mednarodni noči netopirjev Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z različnimi partnerji organizira dogodke, na katerih opazujemo in spoznavamo življenje netopirjev.

Letos se lahko udeležite naslednjih dogodkov:

  • Naravoslovni sprehodi ob Radvanjskem potoku (sreda, 25. avgust 2021, med 18. in 21. uro) - več informacij najdete tukaj
  • Kaj delajo netopirji z gradu Rihemberk? (sobota, 28. avgust 2021, ob 19. uri) - več informacij najdete tukaj.
  • Nočni letalci v parku Tivoli (sreda, 1. septembra 2021, ob 19:45 uri) - več informacij najdete tukaj.
  • Predavanje, otroška delavnica in večerno opazovanje ter poslušanje netopirjev v Planini pri Rakeku (petek 3. septembra 2021, s pričetkov ob 18. uri) - več informacij najdete tukaj.
  • Dan odprtih vrat razstave preŽiveti z netopirji (sobota, 4. september, med 10. in 17. uro) - več informacij najdete tukaj.

Življenjski prostor netopirjev prepleten s človekovim

Že dejstvo, da so edini sesalci sposobni aktivnega leta, jih uvršča med bolj zanimive živalske vrste. Letenje jim omogočajo prhuti - kožna opna razpeta med podaljšanimi dlančnicami in prstnicami ter telesom. Prepredena je z elastičnimi vlakni in krvnimi kapilarami. Za nočno življenje imajo dobro razvito eholokacijo – saj saj oddajajo človeku neslišne ultrazvočne klice za navigacijo, ki so odbijajo od predmetov v prostoru, njihov odmev oz. eho pa prestrežejo z uhlji in se tako lahko orientirajo tudi v popolni temi... Eholakacija podkovnjakov je tako natančna da lahko zaznajo tudi pol milimetra tanko nit.

Netopir mali podkovnjak v letu (Foto: Matej Vranič)

Mali podkovnjak v letu (Foto: Matej Vranič)

Netopirji se čez dan in celo zimo skrivajo zatočiščih. Breje netopirke se spomladi združijo v porodniške kolonije in v skupnem zatočišču, ki ga imenujemo kotišče, vzgajajo, običajno vsaka po enega mladiča, do konca poletja. Mladiči se skotijo konec pomladi ali v začetku poletja in sesajo mleko. Po štirih do petih tednih postanejo samostojni. Po ustaljenih letalnih poteh, ki so lahko dolge od par 100 metrov do tudi več 10 kilometrov, se v prehranjevališčih hranijo predvsem z žuželkami. Jeseni se začne sezona parjenja, kjer se na srečevališčih srečujejo samci in samice iz različnih kolonij. Zimo netopirji preživijo v prezimovališčih - iščejo hladne in vlažne prostore, kjer je stalna temperatura, kar najdejo predvsem v jamah in stavbah. Zimski čas je za netopirje čas hibernacije. Skratka, netopirji uporabljajo velik nabor  življenjskih okoli, od katerih ima vsako zanje zelo zelo pomembno življenjsko vlogo.

Netopirji v stavbah kulturne dediščine

Kotišča in prezimovališča si netopirji pogosto izberejo v stavbah - najraje v cerkvah, gradovih, na podstrešjih in različnih špranjah stanovanjskih stavb ipd. 

Velik del stavb kulturne dediščine ima dolgo tradicijo tudi za zatočišča netopirjev, v katerih se običajno zadržujejo le del leta. Prvi pisni viri o netopirjih na cerkvenih podstrešjih segajo v sredino 19. stoletja. Za netopirje so stavbe nadomestki naravnih zatočišč. V najnovejši publikaciji Netopirji v stavbah kulturne dediščine avtorja Primož Presetnik in Aja Zamolo pravita: “Jamoljubne vrste izbirajo večje prostore in te najdejo na podstrehah stavb ali v njihovih kleteh. Vrste, ki v naravi uporabljajo špranje v skalnih stenah ali se stiskajo v duplih in razpokah dreves, pa so se prav tako prilagodile uporabi različnih podobnih prostorov, ki jih ponujajo ostrešja, zunanji leseni opaži fasad ali različne fasadne plošče, s katerimi so obložene večje stavbe. Jamoljubne vrste so navajene, da lahko v svoja zatočišča nemoteno priletijo skozi večje odprtine, medtem ko so druge vrste prav zadovoljne z zelo majhnimi vstopnimi in izstopnimi režami.”

V stavbah kulturne dediščine v Sloveniji živi kar 23 vrst netopirjev, ki v teh stavbah kotijo, prezimujejo in se parijo. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1.700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb. V skoraj dveh petinah pa so potrdili prisotnost porodniških kolonij različnih vrst netopirjev.

Mali podkovnjaki v zvoniku (Foto: Matej Vranič)

Mali podkovnjaki v zvoniku (Foto: Matej Vranič)

Projekti za varstvo netopirjev

K varstvu netopirjev v Sloveniji pomembno prispevajo številni projekti, ki vključujejo aktivnosti za izboljšanje stanja življenjskih prostorov netopirjev:

  • od 2006 dalje: Monitoring populacij netopirjev: po vsej Sloveniji potekajo popisi netopirjev za oceno njihovega ohranitvenega statusa.  
  • Ohranimo netopirje (splet večjih in manjših dejavnosti ter dogodkov za popularizacijo netopirjev ter za izboljšanje stanje izbranih zatočišč)

Aktualni kohezijski projekti: 

  • Za Kras (določanje prehranjevališč izbranih vrst netopirjev iz Škocjanskih jam in ocena ohranitvenega stanja)
  • Gorička krajina (izboljšanje stavbnih zatočišč netopirjev na Goričkem)
  • Kras.Re.Vita (izboljšanje stavbnih zatočišč netopirjev na Planinskem polju)
  • Pohorka (izboljšanje stavbnih zatočišč netopirjev na Pohorju)
  • Pivka.Kras.Presiha (izboljšanje stavbnih zatočišč netopirjev v okolici Pivke)


V projektu LIFE-IP NATURA.SI za varstvo netopirjev v stavbah kulturne dediščine

V Sloveniji je zabeleženih več kot 500 kotišč netopirjev v stavbah, saj so v njih primerni pogoji za vzrejo mladičev. V mnogih od njih koti velik ali celo večinski delež nekaterih kvalifikacijskih vrst območij Nature 2000. Na posameznem kotišču je lahko od nekaj živali do več tisoč samic z mladiči in sorazmerno veliki so lahko tudi problemi. Med opaznejšimi je kopičenje gvana, ki pogosto privede tudi do uničenja kotišč. Rezultati državnega monitoringa netopirjev kažejo, da se letno uniči ali poškoduje 5-10 % kolonij netopirjev v stavbah in 11 (40 %) vrst netopirjev je zaradi tega uvrščenih med vrste z neugodnim statusom ohranjenosti (Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev v letih 2018-2020).

Dolgoročni namen je ustvariti izhodišče za okrepljeno sodelovanje med deležniki (lastniki in upravljavci stavb, strokovnjaki z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Zavoda RS za varstvo narave, Ministrstva za okolje in prostor ter Agencije RS za okolje). Pomembna je izvedba preprostih preventivnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih navskrižij med ohranjanjem kotišč netopirjev in vzdrževanjem stavb ter oblikovanje sistemskih rešitev za pomoč upravljavcem stavb pri čiščenju oziroma odstranjevanje gvana.

V pripravljalnih aktivnostih projekta LIFE-IP NATURA.SI poteka informiranje ključnih deležnikov o ohranjanju netopirjev v stavbah kulturne dediščine (sestanki in delavnice s pristojnimi institucijami ter upravljavci in skrbniki cerkva, predstavitve projekta za vse škofije in skupne delavnice med izvajalci projekta ter območnimi enotami ZRSVN in ZVKDS). Izšla je tudi publikacija Netopirji v stavbah kulturne dediščine, ki jo na terenu prejmejo deležniki. Izvajamo popis prvih 100 stavbnih zatočišč s posebno pozornostjo na onesnaženost z gvanom in predlagamo ukrepe za zmanjšanje neposrednega onesnaževanja funkcionalnih površin stavb. Na podlagi rezultatov popisa bomo izdelali predlog lestvice ocenjevanja obremenjenosti stavb z gvanom (protokol za ocenjevanje) in seznam potrebnih del z oceno stroškov za zmanjšanje neposrednega onesnaževanja (načrt čiščenja gvana in izvedbe manjših sanacijskih del). 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava