V Sloveniji imamo 46,6 kilometrov morske obale, okoli 1.300 jezer s površino več kot enega hektara in 40 tisoč kilometrov rek in potokov, od katerih več kot polovica nikoli ne presahne. Večina oskrbe s pitno vodo v Sloveniji je iz podzemnih voda.
Površinske in podzemne vode predstavljajo pomemben življenjski prostor tudi za več kot 100 živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov Nature 2000 v Sloveniji. Številne vrste rib, dvoživk in ptic so življenjsko odvisne od rek, jezer, mokrišč ipd. Velik del naštetih vrst si najde prav lep življenski kotiček v obrežnih zavarovanjih. Ob vodotokih so pomembna trstičja, mokrotni travniki in poplavni gozdovi z ustreznim nivojem podzemne vode.
Čeprav površina celinskih voda predstavlja le dober odstotek Nature 2000, je za ohranjanje biotske pestrosti in doseganje ugodnega stanja ohranjenosti vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov izjemnega pomena. Na teh območjih najdemo vrste, ki del letnega ali življenjskega cikla preživijo v vodi ali ob njej zaradi razmnoževanja, prehranjevanja ali hiberniranja, in habitatne tipe, ki so vezani na stalno prisotnost vode (podzemne ali površinske vode). V eni petini območij Nature 2000 (70 od 355) so jame s podzemnimi vodami.
Reka Lahinja (foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI).
Dobro stanje voda podpira cilje varstva narave
Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), ki je skladno z zakonodajo odgovorna za upravljanje voda, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor pripravlja ukrepe in metodologijo za okrepljeno izvajanje Programa upravljanja območij (PUN) Nature 2000. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave za okrepljeno izvajanje PUN pripravlja smernice za ustrezno upravljanje voda.
V Sloveniji z ustreznim upravljanjem voda odgovorno skrbimo za življenje v in ob vodah ter dosegamo cilje varstva narave, kot so:
- obnova vodotokov (revitalizacija ali renaturacija, ki se običajno uresničujejo z različnimi projekti);
- ohranjanje ali izboljšanje rečne dinamike, vključno s poplavnim režimom in nivojem talne vode (bolj nadzorovano razlivanje visokih voda ob nastopu večjih poplav). To prispeva tudi k ohranjanju mokrišč, ki predstavljajo naravne zadrževalnike vode;
- zagotavljanje prehodnosti vodotokov in zmanjšanje hidromorfoloških obremenitev (npr. izboljšanje strukture dna in brežin vodotokov);
- ustrezno vzdrževanje vodotokov ali njihova sanacija (npr. vzdrževanje nasipov in kanalov, prilagojeno čiščenje zarasti in odstranjevanja naplavin);
- sanacija virov onesnaženja (npr. čiščenje komunalnih odpadnih vod);
- upravljanje manjših zajezitev, ki so običajno pomemben življenjski prostor zlasti kačjih pastirjev in dvoživk.
Potočni raki so znanilci kakovostnih voda
V LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 (LIFE-IP NATURA.SI) poteka medsektorsko sodelovanje tudi za upravljanje voda. 14 partnerjev pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor poleg izboljšav na državni ravni izvajajo konkretne akcije v osmih območjih Nature 2000, ki vključujejo odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst ter obnovitev in doseganje dobrega stanja voda. Vodotoki, mrtvice, ribniki, gramoznice, kali in druga vodna okolja so življenjski prostor evropsko pomembnih vrst rib in piškurjev (npr. platnica, donavski potočni piškur), dvoživk (npr. hribski urh, laška žaba), školjk (npr. navadni škržek) in rakov (npr. primorski in navadni koščak).
Posebno pozornost namenjamo izboljšanju pogojev za domorodne potočne rake, ki jih z različnimi predpisi v Sloveniji varujemo že skoraj 100 let. Zavod za ribištvo Slovenije je na pilotnem območju Štajerska v letu 2020 izvedel posebno testno akcijo z novo metodo prečrpavanja vode za izlov invazivne in tujerodne vrste raka trnavca. V Sloveniji je ta vrsta prisotna na majhnem območju in s pravočasno odstranitvijo povečujemo možnost, da se ne bo razširil še v drugih vodotokih.
Pilotno območje Štajerska (foto Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI).
Višja kakovost vodotokov je rezultat številnih projektov.
Kakovost vodnih življenjskih okolij in vrst Nature 2000 je bila v zadnjem desetletju izboljšana s pomočjo različnih projektov, sofinanciranih s strani Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora. S projekti, kot so Natura Mura, Drava – Natura 2000 reka za prihodnost, Kras.Re.Vita, VIPava, Life Stržen, Life LIVEDRAVA, LIFE AMPHICON, LIFE BEAVER in številnimi drugimi prispevamo k obnavljanju vodotokov, mrtvic in rečnih rokavov, varstvu redkih živalskih in rastlinskih vrst in življenjskih okolij, odstranjevanju zarasti in tujerodnih invazivnih vrst idr.
Cerkniško jezero (foto: Tina Šabec).
Viri:
- Analiza in ocena stanja projektnega območja Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki. ZRSVN. LIFE-IP NATURA.SI. 2020.
- Analiza in ocena stanja projektnega območja Ličenca pri Poljčanah. ZRSVN. LIFE-IP NATURA.SI. 2020.
- Analiza in ocena stanja projektnega območja Slovenska Istra. ZRSVN. LIFE-IP NATURA.SI. 2020.
- Analiza in ocena stanja projektnega območja Volčeke. ZRSVN. LIFE-IP NATURA.SI. 2020
- Poročilo PUN za leto 2019, LIFE-IP NATURA.SI
- Program upravljanja območij Natura 2000, Life+ Upravljanje
- Program upravljanja Nature 2000 na območjih odvisnih od voda, ZRSVN, Inštitut za vode RS
- Vode v Sloveniji, ARSO, 2010
- Za obnovo mokrotnih habitatov ob Muri ..., 2020
- Rak trnavec v Sloveniji: še imamo čas, da preprečimo njegovo širjenje, LIFE-IP NATURA.SI