Slovenija ima tri mednarodno pomembna mokrišča
V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot 5 odstotkov površine ozemlja. Med njimi pa so tri območja Nature 2000, ki so uvrščena tudi na Ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (leta 1999) ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006).
Pred 60 leti (novembra 1962) je švicarski ornitolog, naravovarstvenik in človekoljub dr. Luc Hoffmann organiziral mednarodno konferenco MAR. Na njej so vlade, nevladne organizacije in strokovnjaki za mokrišča sprejeli pobudo za pripravo mednarodne pogodbe za mokrišča in seznama mednarodno pomembnih mokrišč. Usklajevanje besedila konvencije je potekalo 8 let. 2. februarja 1971 so predstavniki prvih 18 držav v iranskem mestu Ramsar podpisali Konvencijo o mednarodno pomembnih mokriščih, ki so mednarodnega pomena zlasti kot habitati vodnih ptic. Na ta dan od leta 1997 obeležujemo mednarodni dan mokrišč in pomen Ramsarske konvencije za varstvo mokrišč. Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) je lani sprejela resolucijo, da letos prvič obeležujemo svetovni dan mokrišč v okviru mednarodnih dni OZN. Dogodki ob letošnjem prazniku mokrišč potekajo pod geslom Mokrišča za ljudi in naravo (ang. Wetlands Action for People and Nature). S tem želi OZN spodbuditi večja vlaganja v ohranjanje in obnovo mokrišč. Slednja predstavljajo enega najhitreje izginjajočih ekosistemov na svetu - ocenjujejo, da smo v zadnjih 300 letih izgubili 90 odstotkov površin mokrišč.
Zemljevid mokrišč (Avtor: Peter Frantar, Agencija Republike Slovenije za okolje)
Funkcije mokrišč delujejo 24 ur dan za vsakega izmed nas
Mokrišča so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. To so naravne spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše ter zmanjšujejo možnosti poplav v času večjih količin padavin in visokih vodostajev. Na ta način tudi pozitivno prispevajo k blaženju in in prilagajanju na podnebne spremembe. So tudi pomemben dejavnik pri kroženju vode in kemičnih snovi v naravi.
Mokrišča so naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Več kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, zato jim rečemo tudi zibelka biotske raznovrstnosti. So pomembno življenjsko okolje za ribe, dvoživke in plazilce ter ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in so vezane na specifična mokrišča.
Alpsko mokrišče je eno najbolj obiskanih mokrišč v Sloveniji
Številna mokrišča v Sloveniji so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 in sodijo med zavarovana območja, ki predstavljajo velik magnet za obiskovanje narave in turizem. Med njimi so naravni rezervat Zelenci, ki predstavlja eno najbolj obiskanih mokrišč alpskega dela Slovenije, Lovrenško barje na Pohorju, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, naravna rezervata Škocjanski zatok in Ormoške lagune, Ljubljansko barje, šotna barja na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku, Pivška presihajoča jezera ter Sečoveljske soline in naravni rezervat Škocjanski zatok. Slednja predstavljata slana mokrišča v Sloveniji.