Kolikokrat ste že divje zavirali, ko se je pred avtomobilom nenadoma pojavila žival? Ste utegnili pred tem pogledati v vzvratno ogledalo, ali voznik za vami vozi v primerni varnostni razdalji? Se zavedate, da večino takšnih situacij zakrivijo vozniki z razmeram neprilagojeno vožnjo? Torej bi večino trkov z živalmi lahko preprečili. Kako?
Obiščite spletno stran projekta STOPJEŽ (Promet in živali) www.stopjez.lutra.si, ki ga s podporo švicarskega mehanizma izvaja LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine! Projekt je namenjen voznikom, predvsem mladim, ki zapuščajo avtošole pa tudi vsem drugim, ki že dolgo niso slišali prometnih nasvetov. Inštitut LUTRA opozarja na najbolj ranljive in največkrat prezrte udeležence v prometu - dvoživke, ptiče, manjše sesalce. Večje živali (divjad) lahko povzročijo materialno škodo, poškodbe in celo smrt potnikov, zato jim v vsakdanjiku na cesti namenjamo večjo pozornost; statistiko vodi policija, podatke pa zbirajo tudi lovske družine in zavarovalnice. Če vemo, da se je leta 2009 kar 11,3 % prometnih nesreč na regionalni cestah pripetilo zaradi trkov z živalmi - povprečno se zgodi 6.800 povozov na leto, si lahko predstavljamo, da gredo številke manjših, večinoma neopaženih živalskih žrtev v stotisoče, kar ima za posledico tudi zmanjšano biotsko pestrost. Toda statistika o teh živalih molči. Na spletni strani projekta nam jo lahko pomagate dopolnjevati s svojimi primeri in izkušnjami.
Na seznamih Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst so tudi številne živali, ki so bolj ali manj pogoste žrtve v prometu. npr. ris, divja mačka, medved, volk, vidra, kuna zlatica, navadni dihur, bober, dvoživke (laška žaba, veliki pupek, nižinski in hribski urh, krastača, zelena rega in druge), plazilci (navadni gož, močvirska sklednica, martinček...) itd. Promet ogroža tudi številne zavarovane vrste živali v Sloveniji. Poleg že naštetih so med zavarovanimi najbolj izpostavljeni rjavoprsi jež, beloprsi jež, veverica, hermelin, dvoživke in plazilci. Fizične prepreke med ekosistemi, ki jih povzročajo vse gostejše cestno in železniško omrežje, naraščajoče število vozil v prometu in večja hitrost avtomobilov, družno prispevajo k slabši varnosti v prometu ter ogrožanju biotske pestrosti. Ali veste, da je 70 km/uro mejna hitrost, ko človek za krmilom še lahko ustrezno reagira in morda prepreči nesrečo?
Za živalske žrtve bo spregovorila zgibanka STOPJEŽ, ki bo, tako upamo, z veliko naklado in prijaznimi, pomenljivimi ilustracijami Lile Prap našla pot do vseh prometnih udeležencev in se dotaknila predvsem najmlajših - in preko njih njihovih staršev, starih staršev in drugih odraslih, ki še znajo »gledati s srcem«. Zadnjim je namenjena tudi zgodba na straneh za starše Mladinske knjige.
Zgibanko spremljajo skladna nalepka, plakat, kartice in varnostni jopiči. In seveda - predavanja za inštruktorje v avtošolah, v prometnih krožkih osnovnih šol in še kje.
Stop, človek!
Marjana Hönigsfeld Adamič