Rezultati monitoringa odvzema rjavega medveda za obdobje 2007-2010 kažejo, da je glavnino odvzema medvedov predstavljal redni odstrel, ki je tudi v največji meri vplival na strukturo populacije in njeno številčnost. Z modeli so ocenili, da odstrel predstavlja okoli 65 %, celotna antropogena smrtnost (poleg odstrela še povozi in azil) pa okoli 80 % vse smrtnosti medveda.
V Sloveniji je bilo najmočnejše poseganje v skupino mladih medvedov, tako je polovica vseh medvedov umrla do starosti 2,5 let, samo 20 % medvedov pa je dočakalo spolno zrelost. Odvzem medvedov je bil zamaknjen v prid samcev (59 %), vendar delež samic med preživelimi medvedi ni bil temu ustrezno povečan. To je najverjetneje posledica imigracije medvedov iz Hrvaške in velikega deleža medvedov, ki žive na obeh straneh državne meje. Zaradi spolno specifične disperzije delež samic upada v celotnem gradientu oddaljenosti od meje s Hrvaško, kar nakazuje, da medvede, ki živijo v Sloveniji, lahko razumemo le kot robni del večje populacije.
Rekonstrukcija populacijske dinamike je pokazala, da v preteklosti odstrel medvedov v Sloveniji verjetno ni bil trajnosten, vendar populacija ni upadla zaradi stalnega neto dotoka osebkov iz Hrvaške, kjer je bil odstrel manjši.
V zadnjih štirih letih je populacija v Sloveniji najverjetneje stabilna, tudi odvzem je postal trajnosten. Pričakovano številčnost v letu 2012 (upoštevaje načrtovan odvzem za leto 2011/2012) so ocenili na približno 440 medvedov.
Raziskovalci ugotavljajo, da je pri upravljanju rjavega medveda ključna dobra koordinacija med Slovenijo in Hrvaško. Ker se je na Hrvaškem odstrel v zadnjih letih precej povečal, je potrebna dodatna previdnost tudi pri načrtovanju odstrela medvedov v Sloveniji.
Več: