Zavod za ribištvo Slovenije v projektu LIFE-IP NATURA.SI izvaja akcijo spremljanja stanja in omejevanja širjenja invazivnega tujerodnega raka trnavca na pilotnem območju Štajerske. Pred 5 leti smo v Sloveniji prvič odkrili prisotnost trnavca, ki prenaša bolezen račje kuge in negativno vpliva na ribolovna območja, s čimer povzroča tako škodo v naravi kot ribištvu. Od takrat različne organizacije spremljajo vrsto in izvajajo številne aktivnosti za zmanjšanje prisotnosti raka trnavca.
K ohranjanju domačih vrst potočnih rakov, kot so jelševec, koščenec in navadni koščak, lahko prispeva vsak izmed nas. Zelo pomembno je, da ne prenašamo vode in substrata oz. sedimenta med vodotoki, saj bi s tem lahko prenesli različne invazivne tujerodne vrste, tudi raka trnavca. Prav tako pa lahko s sporočanjem lokacij tujerodnega raka trnavca pomagamo pri omejevanju njegovega širjenja. Zato smo pripravili grafično primerjavo med trnavcem in koščakom, ki je v pomoč pri iskanju razlik med obema na videz zelo podobnima vrstama.
Najpomembnejše razlike med domorodnim rakom koščakom in invazivnim tujerodnim rakom trnavcem so:
- Trn na zapestju škarij: trnavec ima na zapestju en trn, medtem ko ga koščak nima.
- Škarje: trnavec ima oranžno-črne konice škarij s kaveljcem. Škarje so po površini gladke, samo notranji rob je zrnast. Koščak ima širše, zrnate in bolj robustne škarje.
- Trni na levi in desni strani glave: trnavec ima na levi in desni strani glave številne trne, po katerih je dobil tudi ime. Nasprotno ima koščak gladko glavoprsje brez trnov.
- Srčno škržna reža: pri trnavcu je srčno škržna reža ozka, pri koščaku pa širša.
- Proge na zadku: trnavec ima rdeče prečne proge na zadku, koščak pa ne.
Najdi razlike med trnavcem in koščakom (avtorji: Zavod za ribištvo Slovenije in Zavod Štirna)
Koščak (lat. Austropotamobius torrentium) živi v mrzlih in hitro tekočih potokih ter rekah. Preživetje v močnejšem toku mu omogoča težji in trdnejši oklep od jelševca. Izogiba se stoječih voda in hudourniških ter prodonosnih potokov. Pri nas je razširjen predvsem v porečju Drave, Save, Krke, Idrijce in Mure ter v porečju Kolpe. Le redko zraste več kot 10 cm. Je rjave barve, spodnja stran škarij pa je svetlo rjava.
Trnavec (lat. Faxonius limosus) je manjši rak, ki zraste do 12 cm. Od domorodnih rakov ga najlažje ločimo po številnih svetlih trnih na glavi, po katerih je tudi dobil slovensko ime.Trnavci so zelo prilagodljivi na različna življenjska okolja. Odporni so na nizke temperature, sušne razmere in tudi niso izbirčni pri kakovosti vode. Njihova posebnost je nespolno razmnoževanje oz. deviškorodnost, kar pomeni, da samica ne potrebuje samca za uspešno razmnoževanje. V Evropi živi v nižinskih rekah, potokih, kanalih in tudi ribnikih ter jezerih. Raje se zadržuje v mirnem toku, kot so mrtvice.
Več o potočnih rakih in tujerodnem trnavcu najdete v gradivu Invazivni tujerodni rak trnavec in domorodni raki v Sloveniji.
