Skip to main content

Naravovarstveni ukrepi na Peci in Uršlji gori v okviru projekta BANAP

Na ovršju Pece in Uršlje gore Zavod RS za varstvo narave v poletnih mesecih izvaja naravovarstvene ukrepe za izboljšanje stanja biotske pestrosti travišč. Ukrepi obsegajo čiščenje lesne in grmovne zarasti na zaraščajočih alpskih traviščih ter vzpostavitev paše, ki bo omogočila trajnost ukrepov.

Ukrepi se izvajajo v okviru čezmejnega naravovarstvenega projekta Balance  for  Nature and People (Banap) – Ravnovesje za naravo in ljudi, v katerem se povezujejo štirje projektni partnerji, dva slovenska in dva avstrijska. Vodilni partner projekta je avstrijski biosferni park Nockberge, v njem pa sodelujejo še občina Črna na Koroškem, Združenje za varstvo narave avstrijske zvezne dežele Štajerske in družba Regionalmanagement Burgenland z Gradiščanskega. Projekt je v celoti vreden okoli 570.000 evrov. Vir sredstev je program čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija.

V mesecu juliju so se čistilna dela izvajala na Uršlji gori, kjer obnavljamo enega najbolj ogroženih habitatov z redkimi in endemičnimi vrstami, kot sta kamniška murka in avstrijska murka, ki imata na Uršlji gori najbolj vzhodno rastišče. Dela smo izvajali na podlagi strokovnih izhodišč Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ter v sodelovanju s Planinskim društvom Prevalje, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, Lovsko družino, ter upravljavcem RTV-stolpa. Z zakupnikom zemljišča na vrhu Uršlje gore in ob strokovni podpori KGZ Celje, izpostava Slovenj Gradec pripravljamo pašni načrt, po katerem se bo na ovršju gore poleti izvajala kratkotrajna paša drobnice. Le tako bomo preprečili, da pisanih travnikov ne bodo prerasle smreke, nižinske trave, čmerike, šaši in druge vrste.

Z naslednjim tednom se čistila dela pričnejo izvajati tudi na Peci. Na našem najvzhodnejšem dvatisočaku so še pred nekaj desetletji s pašo ovac in občasnim čiščenjem lesne zarasti preprečevali zaraščanje ovršja z rušjem, danes pa se tudi tu območja vidno zaraščajo. Na srečo se tudi domačini vračajo k tradicionalni rabi in se paša na ovršju Pece spet izvaja ter tako upočasnjuje zaraščanje.

Prvi del akcije na Peci je v sodelovanju s projektom Banap že izvedla Lovska družina Koprivna-Topla, ki si že poldrugo desetletje prizadeva za upočasnitev zaraščanja na Peci. Drugi del pa bo potekal v tednu od 21. do 24. 9. 2021. Tudi tukaj dela potekajo na podlagi strokovnih izhodišč navedenih institucij in v sodelovanju s Planinskima društvoma Črna in Mežica, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov ter lastniki zemljišč iz doline Tople. Z najemnikom zemljišč na vrhu Pece in ob strokovni podpori KGZ Celje, izpostava Ravne na Koroškem pripravljamo pašni načrt za zagotavljanje trajnosti ukrepov.

Površina travnikov na ovršju Uršlje gore obsega okoli 11 hektarov. Selektivno čiščenje zarasti je potekalo na 6 hektarih. V zavarovanem območju krajinskega parka Topla, ki zajema območje doline Tople in slovenski del pobočij ter ovršja Pece, pa travniki pokrivajo okoli 64 hektarov. Tudi na Peci je predvideno selektivno čiščenje okoli 6 hektarov zaraščenih površin.  

Peca in Uršlja gora imata pomemben naravovarstveni status, saj spadata v območje Natura 2000 in sta naravni vrednoti državnega pomena. Ovršje Pece obsega posebno varstveno območje Grintovci, določeno po Direktivi o pticah, in posebno ohranitveno območje Peca, določeno po Direktivi o habitatih. Akcije projekta se osredotočajo na naslednje habitatne tipe: Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh, Alpska in borealna travišča na silikatnih tleh, Alpske in borealne resave, Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok, na zavarovane rastlinske vrste, med drugimi tudi Zoisovo zvončico, ter na živalske vrste, med katerimi izpostavljamo divjega petelina, ruševca in belko.

Ovršje Uršlje gore je prav tako pomembno z vidika varstva koconogih kur. Hkrati pa sta obe enoti, tako Peca kot Uršlja gora razglašeni za botanični naravni vrednoti.

V projektu je načrtovana tudi izvedba izobraževalnih aktivnosti za šole in vrtce ter izobraževalno-turističnih programov na temo biotske pestrosti na alpskih traviščih koroških gora. Partnerji pripravljamo skupni priročnik in akcijski načrt za ohranjanje biotske raznovrstnosti projektnih območij, partner Občina Črna na Koroškem pa opremlja center za ohranjanje dediščine Koprivna v nekdanji osnovni šoli v Koprivni.

Verjamemo, da bo dolgoročni učinek ukrepov na Peci in Uršlji gori sčasoma viden v še bolj pisani poletni preprogi alpskih cvetlic, ki nas bodo, kljub izrazitim klimatskim spremembam, še dolgo razveseljevale. 

Vsi lahko izdatno pripomoremo z odgovornim obiskom gore, tako da na goro gremo peš, po označenih poteh, s psi na povodcih, brez motornih vozil in da nanjo ne prinašamo in zasajamo neavtohtonih vrst.

Za več informacij se lahko obrnete na Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor (lenka.stermecki@zrsvn.si).

Alpski travnik na Uršlji gori pred odstranjevanjem zarasti. (Foto: Jurij Tamše, ZRSVN OE Maribor)

Alpski travnik na Peci pred odstranitvijo zarasti. (Foto: Jurij Tamše, ZRSVN OE Maribor)

Alpski travnik na Uršlji gori po odstranitvi zarasti. (Foto: Jurij Tamše, ZRSVN OE Maribor)

Alpski travnik na Peci po odstranitvi zarasti. (Foto: Jurij Tamše, ZRSVN OE Maribor)



 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava