Matej Petkovšek z Zavoda RS za varstvo narave je objavil strokovni članek Slovenska Natura 2000 v številkah. Prispevek povzema rezultate nekaterih prostorskih analiz omrežja Natura 2000 z drugimi prostorskimi podatkovnimi sloji – poseljenostjo, rabo tal, nadmorsko višino in naklonom površja, drugimi naravovarstveno pomembnimi območji, gozdnimi rezervati, varovalnimi gozdovi, cestnim omrežjem, občinami in statističnimi regijami. Namen prispevka je javnosti posredovati podatke, ki jih je mogoče pridobiti le z uporabo GIS-orodij, ki jih širša javnost večinoma ne uporablja.
V povzetku uvodoma navaja, da je v omrežje Natura 2000 je v Sloveniji vključenih 119 vrst ptic po direktivi o pticah, 114 vrst po direktivi o habitatih ter 60 habitatnih tipov po direktivi o habitatih. Določenih je 355 območij Natura 2000, ki pokrivajo 37,16 % slovenskega ozemlja.
Poseljenost območij Natura 2000 je relativno majhna. Čeprav območja Natura 2000 obsegajo dobrih 37 % površine Slovenije, tu živi le okoli 6 % prebivalcev. V zadnjih desetih letih se je število prebivalcev na območjih Natura 2000 povečalo, vendar se je njihov delež glede na število vseh prebivalcev Slovenije kljub temu zmanjšal.
Tako kot na območju Slovenije tudi na območjih Natura 2000 prevladuje gozd, le da je njegov delež tu še za 10 % večji in dosega skoraj 70 odstotno pokritost površine. S slabimi 13 % sledijo različni trajni travniki. Njihov delež na območjih Natura 2000 je za okoli 5 % manjši kot v vsej Sloveniji.
Na več območjih Natura 2000, pomembnih za travniške habitatne tipe in vrste, vezane na travniške habitate, se zmanjšuje delež trajnih travnikov. Na nekaterih območjih se povečuje delež njiv, na drugih območjih pa se povečuje delež zaraščajočih površin. Na posameznih območjih se je povečal tudi delež travnikov.
Večina slovenskega ozemlja leži pod 500 m nadmorske višine. Kljub temu je skoraj dve tretjini površine območij Natura 2000 med 500 in 1600 m nadmorske višine, slabih 5 % pa leži nad gozdno mejo (1600 m nadmorske višine).
Največji delež površine Slovenije ima naklon med 15° in 25°. Tudi na območjih Natura 2000 prevladujejo površine z naklonom med 15° in 25°, vendar je tu večji delež površin z naklonom nad 25°, kot je ta delež na območju vse Slovenije. Na območjih Natura 2000 je kar 83 % površine Slovenije, kjer je naklon površja večji od 45°, medtem ko je ravninskega dela Slovenije (naklon pod 3°) na območjih Natura 2000 le dobrih 30 %.
Poleg območij Natura 2000 imamo v Sloveniji še tri skupine naravovarstveno pomembnih območij, ki skupaj obsegajo 56,3 % površine Slovenije. Območja Natura 2000 v celoti ležijo na ekološko pomembnih območjih, kar štiri petine zavarovanih območij so hkrati tudi območja Natura 2000, prav tako na območjih Natura 2000 leži več kot dve tretjini površine naravnih vrednot.
Dobrih 8 % slovenskih gozdov je opredeljenih za varovalne gozdove. Več kot 70 % varovalnih gozdov leži na območjih Natura 2000. Površina gozdnih rezervatov je približno 10-krat manjša od površine varovalnih gozdov in kar 96 % gozdnih rezervatov leži na območjih Natura 2000.
Gostota cestnega omrežja na območjih Natura 2000 je za približno 40 % manjša od slovenskega povprečja.
Razporeditev območij Natura 2000 po lokalnih skupnostih in statističnih regijah ni enakomerna. V osmih občinah ni območij Natura 2000, v enajstih občinah pa območja Natura 2000 pokrivajo manj kot 1 % površine občin. Enajst občin v celoti leži na območjih Natura 2000. Pokritost občin z območji Natura 2000 je prikazana v preglednici 11. Obalno-kraška statistična regija je s slabimi 60 % površine z območji Natura 2000 regija z največjim deležem Nature 2000. Najmanjši delež površine z območji Natura 2000 je v Zasavski statistični regiji.
Več:
- Matej Petkovšek: Slovensko omrežje Natura 2000 v številkah (pdf, 28 strani), objavljeno v: Varstvo narave št. 30.