Brezplačni priročnik si lahko prenesete na tej povezavi.
V priročniku Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje avtorji predstavljajo pomen opraševanja, pestrost, ogroženost in varovanje opraševalcev ter naravi prijaznejše sadjarjenje. “Okolje, kot ga poznamo danes, je v veliki meri rezultat kmetijske dejavnosti. Kulturna krajina je ekosistem, ki je nastal zaradi stalne naselitve ljudi in z razvojem kmetijstva,” sta zapisala dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo, in Erika Boltar, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj: “S krčenjem gozda, pašo, košnjo in obdelavo zemlje so nastali številni habitati, ki so bili prej redki ali pa jih sploh ni bilo. Raznovrstna, neintezivna raba prostora je ustvarila pestro okolje, ki je številnim organizmom, tudi opraševalcem, zagotavljalo hrano, zavetje in prostor za razmnoževanje. Stoletja je bila biotska pestrost v kulturni krajini velika.”
Zaradi naraščanja prebivalstva se je povečala potreba po hrani, kmetijstvo pa se je inteziviralo. Posledice so zmanjševanje pestrosti in povečevanje monotonosti kmetijske krajine. V priročniku boste našli odgovore na vprašanja, kot so: zakaj potrebujemo različne opraševalce? Zakaj število divjih opraševalcev upada? Kakšni travniki so najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev? Kako uporabljati fitofarmacevtska sredstva, da bo tveganje za opraševalce čim manjše? Kaj so travniški sadovjaki? Poleg tega pa v priročniku obravnavajo tudi ekološko sadjarstvo in ekološko pridelavo jagodičevja, žuželke, ki so naši pomočniki v sadovnjaku in predstavljajo ptice v sadovnjakih.
V projektu Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje so pripravili tudi štiri informativne videe:
Zakaj brez opraševalcev ni sadjarstva?
Zakaj potrebujemo različne opraševalce?
Zakaj število divjih opraševalcev upada?
Kako lahko sadjarji pomagajo opraševalcem?