V latvijski Rigi se je 15. aprila 2015 zaključilo dvodnevno neformalno zasedanje ministrov EU za okolje. Latvijsko predsedstvo je razpravo ministrov usmerilo v iskanje načinov za izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v EU ter iskanja sinergij med ohranjanjem narave in zeleno rastjo. Pri tem ključno vlogo igra učinkovita integracija v ostale politike.
Ministri so bili v razpravi enotni, da je na področju ohranjanja narave dosežen znaten napredek, predvsem zaradi izvajanja Direktive o pticah in Direktive o habitatih, po drugi strani pa bo potrebno prizadevanja še okrepiti, saj je že sedaj jasno, da bodo sicer zastavljeni cilji do leta 2020 težko dosegljivi.
V razpravi so države tudi apelirale, da pregled zakonodaje, ki ga izvaja Komisija skladno z Junckerjevim programom za poenostavitev EU zakonodaje, ne sme ogroziti temeljnih ciljev obeh direktiv. Ministri so se tudi strinjali, da bo treba tudi v prihodnje okrepiti prizadevanja za vključitev biodiverzitete v ostale sektorske politike.
Predstavnica Slovenije, državna sekretarka mag. Bogataj je poudarila, da je z vidika doseganja zelene rasti treba okrepiti zavedanja o ekonomski vrednosti naravnega kapitala, zato bo treba prizadevanja Komisije in držav usmeriti v ocenjevanje in vrednotenje ekosistemov ter ekosistemskih uslug.
Tudi Slovenija je izpostavila pomembnost direktive o habitatih ter direktive o pticah, ki morata ostati osrednja temelja varovanja narave v EU, pri čemer pa je treba v tem okviru prepoznati tudi priložnosti za zeleno rast in zelena delovna mesta. Kar se tiče vključevanja v ostale politike bo treba napore usmeriti zlasti na področje kmetijstva, prometa in energetike. Poleg izboljšanja integracije v sektorske politike pa bi bilo treba okrepiti tudi ozaveščanje o koristih in priložnostih za rast, ki jih nudi varovanje narave.
Zaključila je s ponovnim pozivom Komisiji, da razišče možnosti za zagotovitev ustreznega financiranja za upravljanje Natura 2000 območij, kar je za Slovenijo, z enim najvišjih deležev ozemlja, vključenega v varstveni režim Natura 2000, ključnega pomena.
Zadnji dan zasedanja je bil namenjen razpravi o iskanju sinergij med politikama ohranjanja biodiverzitete ter povečanju rabe obnovljivih virov, kjer se države mnogokrat soočajo s kolizijo interesov, zato je predsedstvo pripravilo skupno razpravo ministrov za okolje in ministrov za energijo, v kateri so države izpostavile težave, s katerimi se soočajo pri načrtovanju infrastrukturnih projektov v varovanih območjih.
V razpravi sta sodelovala državna sekretarka mag. Tanja Bogataj ter državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Grebenšek. Slovenija je izpostavila, da je pri izvajanju obeh strateških politik treba najti ustrezno ravnotežje, kar pa predstavlja izziv zlasti za države kot Slovenija, z velikim deležem Natura 2000 ozemlja, zato bo slednje treba upoštevati tudi v prihodnjem procesu določitve nacionalnih ciljev za obnovljive vire energije. Potrebne so poenostavitve postopkov, zato naj Komisija pripravi ustrezne smernice za umeščanje obnovljivih virov energije v varovana območja. Več.