Odstranjevanje japonskega dresnika in drugih invazivk ob Dravinji

Projektni partnerji LIFE-IP NATURA.SI si prizadevajo s čim manj posegi v naravo odstraniti invazivne tujerodne vrste ob strugi Dravinje. S tem bodo prispevali k biotski pestrosti in možnosti zarasti avtohtonih vrst.  Z vzpostavitvijo obrežne zarasti bo vodomec, majhen predstavnik ptic, ki se zadržuje predvsem ob mirnih odsekih tekočih voda s strmimi bregovi in gosto obrežno vegetacijo, pridobil dodatna mesta za prežo, kar bo izboljšalo njegove možnosti prehranjevanja. 

Izkušnje so ključne za učinkovitejše odstranjevanje invazivk

Ob koncu letošnjega poletja so začeli z odstranjevanjem japonskega dresnika (Falliopa japonica) na skupni površini 800 m2 ob strugi Dravinje. Dela vodi Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) v sodelovanju z izvajalcem gospodarske javne službe urejanja voda DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o. Predlog ukrepov za odstranjevanje invazivk so pripravili na Direkciji RS za vode v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave. Pri usklajevanju so sodelovali tudi drugi partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI: Zavod za ribištvo, Nacionalni inštitut za biologijo, Center za kartografijo favne in flore, Ministrstvo za okolje in prostor ter druge strokovne organizacije, ki izvajajo odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, kot sta Javni zavod Triglavski narodni park in Zavod Symbiosis. 

Ob strugi Dravinje bodo dela potekala tri leta v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI, in sicer od letos do vključno 2023. Pred začetkom del je bilo pridobljeno dovoljenje za poseg v naravo Zavoda RS za varstvo narave, nato pa so dela predstavili lastnikom zemljišč, od njih pridobili soglasja za izvajanje dali ter ustrezno uskladili potek del. Pred pričetkom del so kmetje pokosili travo in pospravili pridelke ter s tem pripomogli tudi k izvedbi del.

Odstranjevanje invazivk ob Dravinji v občini Slovenske Konjice bo potekalo na štiri različne načine

Ukrepi odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst so bili načrtovani celostno z vidika ciljev zmanjševanja poplavne ogroženosti, doseganja dobrega stanja voda in doseganja ugodnega stanja habitatov. Ukrepi vključujejo sonaravno ureditev brežin z odstranitvijo invazivk in vzpostavitvijo avtohtone obrežne zarasti. Poleg japonskega dresnika bodo odstranili tudi druge prisotne invazivne vrste, kot so na primer žlezava nedotika, rudbekija in oljna bučka. 

Metoda odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst, ki se bo izkazala za najbolj učinkovito, bo kasneje vključena v vzdrževalna dela pri skrbi za Dravinjo. Odstranjevanje invazivk bo potekalo na štiri različne načine: 
1.    s prekrivanjem s pomočjo popleta z vrbovjem,
2.    s prekrivanjem s filcem,
3.    s prekrivanjem z mrežo in
4.    z izčrpavanjem, z izvajanjem intenzivne košnje vsakih 14 dni. 

Izvajanje del so začeli z ročno košnjo nadzemnega dela japonskega dresnika. Pri košnji zagotavljajo oster rez, kar dodatno preprečuje vegetativno razmnoževanje japonskega dresnika z odlomljenih delov stebla. Stebla odstranjujejo do višine približno 10 cm nad tlemi. Ker se japonski dresnik lahko razmnožuje tudi z nadzemnimi deli, poskrbijo, da odstranjena stebla ne zaidejo v vodo. Rastline po košnji naložijo v vreče, jih odložijo v primeren pokrit zabojnik – slednjega pa odpeljejo na ustrezno deponijo zbirnega centra. V zbirnem centru se bo invazivke uničilo v sežigalnici.