Visokodebelni sadovnjaki so kmetiji nudili zavetje pred vetrom, živini senco in preprečevali vpliv plazov na pobočjih.
V sadovnjaku je kmet nabral hrano, marsikateremu pa so sadeži predstavljali tudi dodaten vir zaslužka. Tako so naši kmetje z npr. Brkinov, Kozjanskega in drugih območij prodajali sadje na Dunaj in Budimpešto. Visoka drevesa ob hiši so zmanjševala moč vetra in ščitila strehe. V senci dreves pa se je v sadovnjaku pasla živina, ki je poskrbela za gnojenje sadovnjaka. Korenine visokodebelnih dreves zadržujejo prst na pobočju in tako zmanjšujejo vpliv erozije ali odnašanja, ob enem pa preprečujejo hitrejši odtok vode s pobočja kar zmanjšuje vpliv suš.
Travniški sadovnjaki povezujejo kmetijstvo z varstvom narave.
Travniški sadovnjaki so tudi prostor z veliko vrstno pestrostjo. Tod domuje, gnezdi, se prehranjuje več kot 3.000 živalskih vrst. So pomemben življenjski prostor za gnezdilke dupel, kot sta veliki detel in zelena žolna, ter druge ptice. Največ naravnih dupel najdemo v jablanah, redkejša pa so v drevesih sliv, ki navadno ne dosežejo večjega premera debla.
Že posamezno drevo v visokodebelnem travniškem sadovnjaku je lahko življenjski prostor za različne rastlinske in živalske vrste. Lišaji, mahovi in druge rastline, ki preraščajo lubje vej in debel, so življenjsko okolje žuželk in pajkovcev. Ti so pomembni z vidika ohranjanja populacij ptic. Tako z vzdrževanjem in obnovo travniških sadovnjakov prispevamo k ohranjanju življenjskega prostora ptic, med katerimi jih je sedem vključenih na seznam vrst Nature 2000; smrdokavra, veliki skovik, pivka, vijeglavka, pogorelček, rjavi srakoper, črnočeli srakoper. Poleg tega imajo pomembno vlogo pri selitvi živali v prostoru, saj so povezovalni element v pokrajini med gozdovi, travniki in naselji.
S postavitvijo hotela za žuželke v sadovnjakih ne prispevamo le k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ampak tudi k opraševanju sadnih dreves. (Foto: Barbara Ploštajner, Kozjanski regijski park)
Ohranjanje travniških sadovnjakov in dediščine naših prednikov spodbujajo tudi naši naravni parki s pomočjo različnih projektov. V Kozjanskem regijskem parku deluje drevesnica starih sort, v kateri vzgajajo avtohtone sorte sadnega drevja. Vsako leto organizirajo praznik kozjanskega jabolka, na katerem predstavijo stare sorte ter izberejo »carjeviča«, najskrbnejšega lastnika travniškega sadovnjaka za tekoče leto. Podelitev naziva Carjevič je priznanje lastniku, za skrbno delo, trud in tudi spodbuda za nadaljnje vzdrževanje sadovnjaka. Tudi na Goričkem z različnimi akcijami skrbijo za ohranjanje travnikov in izbirajo NAJ travniški sadovnjak. V letošnjem letu so v projektu LIFE to Grasslands (LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji) v Halozah organiziral akcijo sajenja visokodebelnih sort sadja in vzpostavili travniških sadovnjak ter izvedli prikaze obrezovanja visokodebelnih sadovnjakov.
Spodbuda za ohranjanje in obnovo visokodebelnih sadovnjakov.
Z obnavljanjem in ohranjanjem visokodebelnih travniških sadovnjakov tako prispevamo k ohranjanju življenjskih prostorov ptic in drugih živali. Pri tem je lastnikom travniških sadovnjakov na voljo tudi finančna spodbuda v okviru Programa za razvoj podeželja. Lastniki kmetijskih gospodarstev imate do 4. novembra možnost sodelovati v javnem razpisu Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanju okolja. S pomočjo razpisnih sredstev bodo imeli prijavitelji možnost sofinanciranja prve postavitve oziroma prestrukturiranja ekstenzivnih sadovnjakov. Več informacij o razpisu najdete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.