Ustrezna košnja je pomemben dejavnik kakovostne krme
Spomladanski in poletni meseci so za živinorejske kmetije najpomembnejše obdobje za pridelavo kakovostne krme za živali za celo leto. Kmet si želi pridelati krmo na lastnih površinah, kjer ima nadzor nad kakovostjo tal, obdelavo površin, košnjo in hrambo. V primeru pomanjkanja krme je potreben nakup na prostem trgu, ki tako cenovno kot tudi z vidika dolgega transporta predstavlja negativen vpliv na okolje.
Košnja v ustreznem razvojnem stadiju trav v največji meri vpliva na visoko hranilnost in energijo krme ter posledično zdravje živali. Čas košnje je najbolj odvisen od vremenskih razmer, na časovni zamik košnje pa lahko vplivajo tudi drugi dejavniki.
Naravovarstveni ukrepi KOPOP in kakovost krme
V sklopu KOPOP so nekateri ukrepi predvideni posebej za varovanje narave in okolja. Časovno prilagojena košnja, prepoved gnojenja površin oz. v malem obsegu in prepoved paše, so glavne omejitve, ki jih je potrebno upoštevati za pridobitev sredstev.
Naravovarstveni KOPOP ukrepi se delijo na posamezna območja varstva narave:
• posebni traviščni habitati/HAB (košnja po 30. juniju; gnojenje dovoljeno do 40 kg dušika na hektar);
• traviščni habitati metuljev/MET (košnja ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom, prepoved gnojenja);
• habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov/VTR (košnja po 1. avgustu, prepoved gnojenja in paše);
• steljniki/STE (košnja po 25. avgustu).
Izbrani ukrep mora kmet izvajati na celotni enoti GERK (grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva), vendar to ne pomeni nujno vseh površinah, ki jih ima kmetija. Enako velja tudi za ostale naravovarstvene KOPOP ukrepe.
Biotska pestrost travnikov je pri negnojenih travnikih in travnikih s kasnejšim prvim odkosom višja v povprečju za 3 do 4 vrste (Žnidaršič 2019). Seno prve košnje, ki je košeno po 15. avgustu pa je tako nizke kakovosti, da samo seno ne pokrije dnevne zahteve po energiji (merilo so krave v laktaciji) (Verbič in sod. 2003).
Kakovostno krmo, ki vsebuje največ surovih beljakovin, najmanj surovih vlaknin in najvišjo neto energijo za laktacijo, pridobivamo z zgodnjim prvim odkosom v prvi polovici maja. Količina krme je sicer pri zgodnjem prvem odkosu nižja, ker trava še ne zraste visoko. Večje število odkosov v istem letu pomeni večjo količino krme in več skupne energije (Verbič in sod. 2003; Verbič in Žnidaršič 2018, Verbič in Verbič 2019). Mnogi kmetje, ki imajo intenzivno živinorejsko prirejo, potrebujejo večkosne travnike (košnja več kot dvakrat letno), da lahko zagotovijo zadostne količine kakovostne krme za živali. V nasprotnem primeru morajo krmo kupovati, tudi na prostem trgu, kar prinaša višje stroške in negativen vpliv transporta na okolje. Odkupne cene kmetijskih pridelkov so že daljše časovno obdobje tako nizke, da kmet ne more pokrivati niti stroškov pridelave.
Kako do rešitev?
Kmetijski svetovalci na terenu opažajo, da se nekatere živinorejske kmetije ne odločajo za vključevanje v KOPOP ukrepe, ker se ne morejo odpovedati lastni kakovostni krmi za živali. Običajno nadomestila KOPOP ukrepov niso zadostna za nakup nadomestne krme na prostem trgu. Lažje se za KOPOP ukrepe odločajo kmetije, pri katerih glavni vir dohodka ne predstavlja živinoreja.
Slovenija je zaradi geografske razgibanosti zelo specifična in je težko sprejeti univerzalne ukrepe, ki bi bili enaki na celotnem območju države. Smiselna rešitev bi bila v prilagodljivosti ukrepov in sprejemljivih obdobjih košnje glede na različna območja. Kmetijski svetovalci in drugi strokovnjski s področja varovanja narave bi tako lahko kmetom pomagali pri razumevanju in uresničevanju naravovarstvenih KOPOP ukrepov s strokovno podporo in usmeritvami glede časa košnje. Odzivi s terena kažejo, da kmetje večinsko razumejo naravovarstvene ukrepe, vendar največjo težavo predstavlja njihova realizacija v skladu s potrebami kmetijske dejavnosti za pridelavo kakovostnih domačih prehranskih izdelkov. Dodaten vir prihodka za preživetje kmetije ob vključitvi v KOPOP ukrepe pa lahko predstavlja turistična dejavnost, kjer je v ospredju ohranjanje biodiverzitete. Takšnih kmetij v Sloveniji skorajda ni.
Avtorja: Dominika Klavž in Janko Rode, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije
Košnja na gorski kmetiji. (foto: Dominika Klavž)
Viri:
1. VERBIČ Jože, VERBIČ Janko, BABNIK Drago, ČOP Jure. Vpliv časa košnje na pridelek in hranilno vrednost travnikov Ljubljanskega barja, 12. Posvetovanja o prehrani domačih živali »Zadravčevo-Erjavčevi dnevi«. 2003, str. 84-100.
2. VERBIČ Jože, ŽNIDARŠIČ Tomaž. Kakovost sena s travnikov, ki jih zaradi deževnega vremena ni bilo mogoče pravočasno pokositi : travništvo. Kmečki glas, ISSN 0350-4093, 8. avg. 2018, letn. 75, št. 32, str. 9.
3. VERBIČ Jože, VERBIČ Janko. Vremenske razmere za pripravo sena so bile v maju že drugo leto zapored neugodne : travništvo. Kmečki glas, ISSN 0350-4093, 17. jul. 2019, letn. 76, št. 29, str. 9.
4. ŽNIDARŠIČ Tomaž. Vpliv načina gospodarjenja na vrstno bogatih travnikih na pridelek krme, krmno vrednost, količino hranil v tleh in botanično pestrost. 28. Mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali, str. 249 – 255.
