Med evropske opraševalce štejemo žuželke, kot so čebele, trepetavke, metulji, vešče in nekatere ose ter hrošči. Ker tudi v Evropi njihovo število močno upada in se s tem zmanjšuje tudi obseg opraševanja, ki ga opravljajo, je junija 2018 Evropska komisija sprejela Pobudo EU za opraševalce. Namen pobude je opredelitev rešitev za zaustavitev upada divjih opraševalcev v EU.
S pobudo je Komisija zastavila dolgoročne strateške cilje (do leta 2030) in oblikovala deset kratkoročnih ukrepov, razdeljenih v tri prednostne naloge:
- izboljšanje znanja o zmanjševanju števila opraševalcev, njegovih vzrokih in posledicah;
- spopadanje z vzroki zmanjševanja števila opraševalcev;
- ozaveščanje, vključevanje širše družbe in spodbujanje sodelovanja.
Pregled izvedenih aktivnosti je pokazal, da pobuda ostaja uporabno orodje politike, ki omogoča EU, državam članicam in deležnikom, da zaustavijo upad opraševalcev.
Do konca leta 2020 je bilo izvedenih več kot trideset ukrepov na vseh treh prednostnih področjih. V strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, strategijo EU »od vil do vilic« in akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal so vključeni posebni cilji za reševanje tega vprašanja, kot so razširitev zavarovanih območij in obnova ekosistemov, spodbujanje ekološkega kmetijstva, obnova krajinskih značilnosti raznolikosti na kmetijskih zemljiščih in znatno zmanjšala uporabo pesticidov in drugih onesnaževalcev okolja, škodljivih za opraševalce. Razvili so tudi shemo za spremljanje vrst opraševalcev v EU, ki jo bodo kmalu začeli izvajati na terenu. Poleg tega je Evropska komisija razvila interaktivno digitalno orodje za izobraževanje – Pollinator Park.
Izdajo poročila so člani kolegija pospremili z naslednjimi besedami:
Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius: »Zaskrbljujoče upadanje žuželk, ki oprašujejo pridelke in divje rastline, ogroža prehransko varnost, naše preživetje in celotno naravo. EU je vzpostavila posebna orodja politike za naslavljanje njihovega upada, aktivirala medsektorske ukrepe in dosegla pomemben napredek pri spremljanju opraševalcev. Današnje poročilo kaže, da moramo očitno storiti več za boj proti glavnim gonilnim silam njihovega strmega upada. Nadaljnje vključevanje ohranjanja opraševalcev v skupno kmetijsko politiko in zakonodajni okvir o pesticidih bo ključnega pomena.«
Komisarka za zdravje in varnost prehrane Stella Kyriakides: »Zaščita naših opraševalcev bo v sklopu evropskega zelenega dogovora ostala ključna ambicija in bo prispevala k doseganju ciljev strategije »od vil do vilic«, vključno s 50-odstotnim zmanjšanjem uporabe in nevarnosti kemikalij pesticidi. Ko odobrimo ali odstranimo aktivne snovi za zaščito rastlin s trga, vedno upoštevamo pomen zagotavljanja visoke ravni zaščite čebel in drugih opraševalcev.«
Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski: »Kmetijstvo in varnost preskrbe s hrano sta močno odvisna od opraševalcev, njihovo zaskrbljujoče upadanje je treba nadalje obravnavati. Kot je poudarjeno v današnjem poročilu, je potrebno okrepiti prizadevanja glede izgube habitatov v kmetijskih krajinah in vpliva pesticidov. Z vpeljavo višjih okoljskih in podnebnih ambicij bo k temu v veliki meri prispevala prihodnja skupna kmetijska politika, skladno s cilji zelenega dogovora. Na primer, za prejem sredstev bodo morali kmetje nameniti kmetijska zemljišča biotski raznovrstnosti. Poleg tega je ena izmed prednostnih nalog na področju raziskav in inovacij poiskati alternative za uporabo pesticidov.«