Zavarovana območja v okviru Nature 2000 vlagateljem prinašajo neuravnotežena, večja bremena, a tudi neuravnotežene, večje koristi, je prepričan nekdanji evropski komisar Janez Potočnik. Na današnjem posvetu na GZS je izrazil prepričanje, da Natura 2000 je in mora biti priložnost za razvoj, poroča STA.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poteka posvet na temo Natura 2000 - ovira ali priložnost za razvoj. Izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek je uvodoma spomnila, da ima Slovenija največji delež območja, uvrščenega v zaščito Nature 2000, med vsemi članicami EU, saj je varovanih območij več kot 37 odstotkov celotnega njenega ozemlja.
Omejitve odvračajo vlagatelje, še dodatno težavo pa po besedah Avberškove predstavlja del administracije, ki sprejema odločitve pri umeščanju objektov v prostor. Administrativni postopki imajo namreč pogosto bolj namen varovati okolje na papirju kot pa v praksi.
Čeprav v gospodarstvu zaskrbljeno gledajo na številne instrumente za varovanje narave in menijo, da je delež zavarovanega območja v Sloveniji prevelik, pa to ne pomeni, da so proti varovanju narave, je opozorila izvršna direktorica GZS. "Večina investitorjev ima do varovanja narave zelo skrben odnos," je zagotovila.
Po besedah Avberškove je treba uravnotežiti okoljske, gospodarske, energetske, socialne, davčne in druge cilje. Pozvala je k delitvi odgovornosti vlagateljev in administracije za naložbe in njihovo trajnostno in gospodarsko izvedbo.
Nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik pa je opozoril, da kljub sprejetim ukrepom biotska raznovrstnost še naprej izginja. Spomnil je, da evropski koncept zaradi goste poseljenosti predvideva sožitje, sobivanje narave in človeka. Ekonomska aktivnost je zato tudi na varovanih območjih dovoljena, a je treba upoštevati razloge, zakaj je bilo neko območje sploh zaščiteno.
Potočnik je mnenja, da sistem Nature 2000 na evropski naravni ni ustrezno urejen. Zavedati bi se morali namreč, da so območje Nature 2000 skupno evropsko dobro, zato bi morala biti tem območjem namenjena tudi posebej opredeljena evropska sredstva.
Nekdanji komisar je predlagal, naj se Slovenija poveže z drugimi evropskimi državami, ki imajo podobno velik delež zaščitenih območij. Skupaj lahko skušajo te države Evropsko komisijo opozoriti na potrebo po večjem namenskem financiranju skupnega evropskega dobrega.
Pojasnil je še, da na evropski ravni trenutno poteka pregled zakonodaje na področju varovanja biotske raznovrstnosti. Osebno sicer večjih premikov ne pričakuje, je pa opozoril, da je trenutno okolje za investicije predvidljivo in stabilno, zato bi morali biti gospodarstveniki previdni, v kakšno smer bi lahko peljale zahtevane spremembe. Zavzel se je za jasnejšo opredelitev upravljanja teh območij.
Sicer pa je Potočnik opozoril, da bi morali biti Slovenci ponosni na biotsko bogato območje, na katerem živimo, in da bi se morali zavzemati vsaj za ohranitev trenutne ravni zaščite. "Breme, ki ga za vlagatelje predstavlja Natura 2000, je treba jemati resno in poskušati najti pragmatične rešitve, a ne na račun narave," je opozoril. Neuravnoteženo, večje breme, namreč prinaša tudi neuravnotežene, večje koristi, povzema STA.
V okviru posveta so na okrogli mizi, poleg državne sekretarke mag. Tanje Bogataj, sodelovali tudi Danijel Levičar, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, Bogdan Barbič, direktor HESS d. o. o., Peter Žigante, Savaprojekt d. d. in Franc Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci. Sogovorniki so se strinjali, da zaščita narave in območja Natura 2000 v tem smislu niso prepoznana kot problem ali ovira, treba pa je stremeti k širšemu in učinkovitemu dogovoru vseh deležnikov, tako države, kot tudi investitorjev in naravovarstvenikov, da bodo ponujene rešitve celovite in pravočasne.
Državna sekretarka je poudarila, da se je treba pri izzivih, povezanih z Naturo 2000, osredotočiti predvsem na iskanje možnih rešitev ter izpostavila pomembnost izvajanja že oblikovanih in sprejetih dokumentov. Pri tem je omenila pripravo Osnutka Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020, ki je do 19. marca v javni obravnavi.
Na posvetu so bile predstavljene tudi prakse umeščanja v prostor, in sicer s strani dr. Matjaža Eberlinca, direktorja SRESE d. o. o., dr. Franca Cimermana, direktorja Tehničnega področja, Plinovodi d. o. o., mag. Aleša Kregarja, izvedenca za pripravo gradenj, ELES d. o. o. in Ane Sodnik Prah, vodje Oddelka za prostorsko načrtovanje, DARS d. o. o.
Program posveta Natura 2000 - ovira ali priložnost za razvoj