Raziskave razširjenosti hrošča puščavnika, ki jih izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, v Sloveniji potekajo od leta 2008 v okviru nacionalnega monitoringa hroščev, ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor. V okviru raziskav je bila potrjena prisotnost vrste na Ljubljanskem barju, na podlagi česar je bila vrsta kot kvalifikacijska določena za Natura 2000 območje Ljubljansko barje. V letih 2012 in 2013 pa so bile prvič izvedene podrobnejše populacijske raziskave puščavnika z uporabo feromonskih pasti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Populacija puščavnika v starih drevesih kostanja in lipe v mestnem parku Tivoli ima po do sedaj zbranih podatkih nacionalni pomen pri ohranjanju te vrste v Sloveniji.
Feromonska past (foto: Vesna Stanić, Zavod Štirna)
Po podatkih je puščavnik v Sloveniji splošno razširjena vrsta, ki pa živi v izoliranih populacijah. Zaradi omejene mobilnosti vrste so populacije izjemno ranljive in bolj podvržene izumiranju. Na nivoju Evrope gre za izjemno ogroženo vrsto.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je skupaj s partnerji leta 2018 začel z izvajanjem projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eden izmed ciljev projekta je tudi izboljšanje stanja puščavnika na območju Ljubljanskega barja z doselitvijo. V okviru popisa vrste na Ljubljanskem barju prisotnost puščavnika na vzorčnih lokacijah leta 2018 in 2019 ni bila potrjena. Pri pregledu primernih dreves za ohranjanje vrste so opredelili tri manjša primerna območja z dovolj starimi drevesi in potencialnimi dupli, kjer bi se populacija puščavnika lahko vzdrževala sama. V letih 2019 in 2020 so postavili umetna dupla v obliki gnezdilnic, da bi ustvarili primerno življenjsko okolje za hrošča, in doselili ličinke iz mestnega parka Tivoli in širšega območja Ljubljane (okolica Domžal).
Več o hrošču puščavniku in predstavitvi doselitve najdete tukaj.
