Ocenjujejo, da gre verjetno za različne lokalne vplive z neredko kumulativnim učinkom, saj so izginotja in upadajoče populacije točkovno razporejene. Kot možen lokalni razlog negativnih vplivov lahko predvidevamo okužbo z račjo kugo, prisotnost tujerodnih vrst rakov, kratkoročno (1–2 leti) vzdrževanje populacij plenilskih rib nad dolgoročno naravno nosilno kapaciteto ter številne druge zelo raznolike posege v potoke in prispevna območja. Izginotje na najbolj spodnjih točkah monitoringa kaže tudi na splošno poslabšanje kvalitete vode v prispevnem območju. Za natančno razlago dogajanja v populacijah rakov bo v naslednjih letih nujno vzpostaviti monitoring prisotnosti in širjenja račje kuge.
Predlagali so tudi vrsto varstvenih ukrepov:
- takojšnja prepoved prenašanja in naseljevanja vseh vrst potočnih rakov,
- na vseh območjih Natura 2000, v katerih je koščak kvalifikacijska vrsta, naj se na območju pojavljanja koščaka priobalna zemljišča določijo v pasu 15 metrov, tudi na vodah 2. reda (Zakon o vodah, 14. člen),
- priprava akcijskega načrta z analizo možnih groženj, načrtom akcij ozaveščanja, načrtom ravnanja v primeru izbruha račje kuge,
- izven območja naravne razširjenosti se jelševca obravnava tudi po Pravilniku o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila.
Glede tujerodnih vrst so predlagali:
- prepoved uvoza živih potočnih rakov iz družin Astacidae, Cambaridae in Parastacidae, pri katerih obstaja potencial preživetja v slovenskih vodah, za ostale tropske (akvarijske) vrste pa je nujno predhodno testiranje za račjo kugo,
- sprejem predpisa, ki bo urejal postopke odstranjevanja tujerodnih vrst potočnih rakov iz narave,
- pričetek izvajanja eradikacije vzpostavljenih populacij tujerodnih vrst potočnih rakov in priprava strategije urgentnega ukrepanja ob odkritju novih populacijski zametkov,
- vzpostavitev monitoringa domorodnega jelševca in tujerodnih vrst potočnih rakov, ki zajema tudi sistem zgodnjega odkrivanja,
- izvedba raziskave razširjenosti povzročitelja račje kuge v Sloveniji in vzpostavitev monitoringa račje kuge s pripravo ukrepov za omejevanje njenega širjenja ter
- vzpostavitev protokolov ravnanja ob poginih potočnih rakov z sistemom urgentnega ukrepanja.
Več:
- Govedič, M., M. Bedjanič & A. Vrezec, 2020. Monitoring raka koščaka (Austropotamobius torrentium) v letih 2018, 2019 in 2020. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
Ocena trenda stanja populacij na mestih populacijskega monitoringa koščaka (Austropotamobius
torrentium) (Karta: CKFF).